Število prijavljenih primerov mišje mrzlice še naprej narašča. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je do danes prejel 95 prijav mišje mrzlice, od tega največ, to je 56, pri osebah s stalnim prebivališčem v ljubljanski zdravstveni regiji, sledita kranjska in goriška s po devetimi primeri mišje mrzlice pri prebivalcih s stalnim prebivališčem v teh regijah, šest primerov so doslej zabeležili na območju mariborske zdravstvene regije, pet na območju ravenske, po tri v celjski, koprski in murskosoboški regiji ter en primer na območju novomeške zdravstvene regije.
Pri tem gre za regije stalnega bivališča obolelih oseb, ne pa za mesto okužbe, ki je lahko v drugi regiji. A glede na zaprtja zaradi epidemije v letošnjem letu sicer regija bivališča odraža vsaj delno tudi mesto okužbe, so ob tem za STA pojasnili na NIJZ.
Okužilo se je več gozdarjev
Iz družbe Slovenski državni gozdovi pa so prejšnji teden novogoriško in ajdovsko občino obvestili o povečani nevarnosti mišje mrzlice na območju Trnovskega gozda. V zadnjih dveh tednih je namreč za to nevarno virusno boleznijo zbolelo več delavcev, ki sicer sodelujejo pri sečnji in spravilu lesa na območju Predmeje ter eden od gozdarjev, ki dela na območju Tolmina in Trnovega.
Da so se gozdni delavci družbe Slovenski državni gozdovi in drugih izvajalcev del zagotovo okužili pri delu v gozdu, sicer ni mogoče trditi, ker obstaja tudi možnost, da so se okužili v domačem okolju. Ne glede na vse pa so v Slovenskih državnih gozdovih ob prvih pojavih o tem obvestili vse zaposlene in jih opozorili na zaščitno obnašanje skladno z navodili, objavljenimi na spletni strani NIJZ.
Ob tem težavo vidijo tudi v tem, da ob prvih simptomih vsakdo pomisli na okužbo z novim koronavirusom, zaradi česar izgubi dragoceni čas za začetek zdravljenja mišje mrzlice, ki je nevarna bolezen. "Zato pozivamo vse k previdnosti, v primeru slabega počutja pa tudi, naj bodo pozorni na morebitne simptome mišje mrzlice," so opozorili v Slovenskih državnih gozdovih.
Navajajo še, podobno kot mnogi prebivalci Slovenije, da že od marca letos v nekaterih gozdovih opažajo povečano populacijo miši, kar naj bi bila tudi posledica lanskega bogatega obroda bukve.
Na NIJZ so sredi aprila prvič opozorili, da imajo letos ponovno veliko prijav primerov mišje mrzlice, ter vse pozvali k previdnosti ob opravilih, kjer bi lahko prišli v stik z mišjimi iztrebki, na primer pri čiščenju kleti in drvarnic.
Od leta 2015 je bilo sicer pri nas največ primerov mišje mrzlice v letu 2019, in sicer 252. Leta 2017 so jih našteli 76, po 12 jih je bilo v letih 2016, 2018 in 2020, leta 2015 pa so našteli osem primerov mišje mrzlice pri nas.
Težja oblika bolezni lahko vodi v smrt
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oziroma mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodalca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v izločkih glodalcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.
V prvi fazi bolezni so prisotni predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic. Težji primeri bolezni lahko vodijo v odpoved ledvic. Smrtnost bolezni je od pet- do 15-odstotna, navaja NIJZ.
