Nekdanje predsednike Demokratične stranke upokojencev Slovenije povezuje velika težava, da si po slovesu od funkcionarskega položaja zelo težko najdejo novo zaposlitev. To velja predvsem za čas, ko prejemajo visoko nadomestilo za brezposelnost. Takšni manevri sicer niso značilni le za člane Desusa, temveč gre prej za ustaljen način delovanja večine politikov, ko izgubijo dobro plačana delovna mesta.
Karlu Erjavcu je mandat obrambnega ministra v vladi Marjana Šarca potekel z imenovanjem tretje vlade Janeza Janše, nato pa je devet mesecev prejemal nadomestilo za brezposelnost. V tem času je ponovno prevzel stranko Desus, po neuspešni kandidaturi za novega mandatarja pa je nemudoma dobil službo kot pomočnik direktorja gorenjskega podjetja Iskratel.
Doktorica kmetijskih znanosti h kralju zamaškov
Podobno pot je prehodila nekdanja predsednica Desusa in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki je 4. oktobra lani odstopila med obravnavo interpelacije zoper njo v državnem zboru.
Čeprav je Pivčeva visoko izobražena, ponaša se z nazivom doktorica kmetijskih znanosti, je šest mesecev neuspešno iskala novo zaposlitev. Pri tem ji niso pomagale niti bogate delovne izkušnje iz obdobja, preden je leta 2017 vstopila v politiko kot državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Pred vstopom v politiko je šest let vodila Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj in si pridobila raznolike delovne izkušnje. Kot direktorica javnega zavoda Bistra Ptuj je tako na primer leta 2015 na sejmu Expo v Milanu v česnovem kostumu promovirala Slovenijo.
Časa za iskanje nove službe Pivčeva ni imela na pretek, saj se je od oktobra lani posvečala predvsem ustanavljanju nove politične stranke. Še kot uradno brezposelna oseba je 20. marca na ustavnem kongresu postala predsednica stranke Naša dežela.
Razlog, da je funkcijo prevzela nepoklicno, je najverjetneje v dejstvu, da se je pravica šestmesečnega obdobja prejemanja nadomestila za brezposelnost iztekla 4. aprila. Štiri dni prej pa je dobila novo službo v škofjeloški družbi Sibo Group.
Podjetje, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo embalaže, je v lasti enega izmed najbogatejših Slovencev, Boštjana Šifrarja, znanega pod vzdevkom kralj zamaškov. Revija Manager je Šifrarja na lanski lestvici najbogatejših Slovencev uvrstila na 59. mesto, njegovo premoženje so ovrednotili na dobrih 30 milijonov evrov.
Pivčeva je v podjetju Sibo Group prevzela mesto projektne vodja za EU-projekte. Nekdanja kmetijska ministrica se »vidi v gospodarstvu kot velik doprinos s svojim znanjem na področju kemijske tehnologije in kemijskega inženirstva. Svoja inženirska znanja je nadgradila kot direktorica v znanstveno-raziskovalnem središču, kjer je aktivno delovala pri pripravi razvojnih strategij ter pripravi in vodenju znanstvenih in raziskovalnih projektov,« so nam glede novih zadolžitev Pivčeve odgovorili iz stranke Naša dežela.
Lastnik najdražje vile v Sloveniji
Njen novi delodajalec Boštjan Šifrar je leta 2017 postal lastnik največje zasebne vile v državi, v kateri je dolgo časa prebival kontroverzni naftni trgovec albanskega rodu Hetem Ramadani. Koliko je Šifrar odštel za vilo, ki se razteza na 2500 kvadratnih metrih, uradno ni znano. Nepremičnina se je sicer prodajala za več kot deset milijonov evrov, je pred štirimi leti poročal portal Siol.
Šifrar je tudi velik avtomobilski navdušenec, pred leti se je pohvalil, da je samo njegov vozni park vreden dva milijona evrov.
