Sovražni govor je izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne in praviloma uperjene proti deprivilegiranim skupinam (etničnim, narodnim, verskim, kulturnim, spolnim in podobno) ali posameznikom, ki zaradi osebne okoliščine pripadajo omenjenim skupinam.
»Te osebne okoliščine so lahko narodnost, rasa ali etnično poreklo, versko ali drugo prepričanje, spol, zdravstveno stanje, jezik, spolna usmerjenost, invalidnost, starost, gmotno stanje, izobrazba, družbeni položaj in druge. Sovražni govor razčloveči tiste, proti katerim je usmerjen, njegov namen pa je lahko tudi ponižati, prestrašiti ali spodbuditi nasilje,« so povedali na prijavni točki Spletno oko, ki deluje v okviru Centra za varnejši internet in omogoča slovenskim uporabnikom anonimno prijavo sovražnega govora ter posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu.
Prijavil ga je
Kako lahko zveni sovražni govor, ste spoznali že v naslovu tega članka, ki predstavlja besede, ki jih je pred kratkim s spletnim komentarjem v mariborskega drag queen performerja, moškega, ki se v okviru svojega umetniškega izražanja preoblači v žensko, uperil neki mladenič. Svoje preobrazbe in nastope kot ženska Mariborčan deli tudi prek družbenih omrežjih, kjer ima široko paleto občinstva, med njimi pa tudi veliko »napadalcev«. Žrtev sovražnega govora se je odločila, da spletnega nasilneža prijavi Spletnemu očesu, kar je ostalim svojim sledilcem na družbenih omrežjih tudi sporočila in jih opogumila, naj sami, če se jim dogaja kaj podobnega, ravnajo enako.
Izstopata dve leti
Statistika prijavne točke Spletno oko je sicer zgovorna. V zadnjih letih je število prijav sovražnega govora nihalo. Leta 2015 jih je bilo 1153, leto pozneje 1273, leta 2017 566, leto pozneje 591, 2019. se je zgodilo 773 prijav sovražnega govora, lani pa 2268, kar je podobno kot leta 2013, ko je sovražni govor prijavilo 2835 ljudi, a manj kot v letu 2012, ko je bilo, gledano na zadnje desetletje, največ zabeleženih prijav, in sicer kar 4707.
»Število prijav se v zadnjih letih povečuje. Deloma sicer to pripisujemo obnovljenemu sodelovanju z novičarskimi portali, kjer je mogoče neposredno prijaviti sovražni govor, ki se pojavi v sekciji komentarjev pod novicami. Zagotovo pa ne moremo mimo dejstva, da se je sovražnost na spletu okrepila zaradi situacije, povezane z novim koronavirusom in ukrepi, ki so temu pojavu sledili. Že v preteklih letih je k porastu sovražnega govora prispeval pojav migracij prebežnikov. Tudi širjenje sovražnosti med politiki gotovo prispeva k občutku uporabnikov interneta, da je to sprejemljivo in primerno,« so osvetlili stanje.
Lahko sledi tudi kazenska ovadba
Dodali so, da so uporabniki interneta sicer na splošno dobro ozaveščeni o možnostih prijave, tudi lastniki spletnih mest temu vprašanju posvečajo vse več pozornosti. »Gotovo pa so problem zaprte skupine na družbenih omrežjih, ki so podvržene vprašljivi definiciji javnega prostora, pa vse več novih sporočilno usmerjenih omrežij. Tam je pregon močno otežen oziroma mogoč zgolj na podlagi predloga.«
Poudariti so želeli, da lahko vsak uporabnik interneta prijavo poda anonimno. »To stori tako, da obišče našo spletno stran in izpolni prijavni obrazec, ki ga vodi skozi postopek. V tem postopku lahko opredeli značilnosti sporne vsebine, ki jo želi prijaviti, prilepi sporno vsebino, torej besedilo oziroma komentar, doda podatke o kršitelju, čas, ko je bila sporna vsebina objavljena, in povezavo do sporne vsebine.«
Postopek je za uporabnika torej preprost, saj gre samo za vpisovanje podatkov in na koncu klik na »oddaj prijavo«. Prijavo nato ekipa Spletnega očesa obravnava in v primeru ocene domnevne nezakonitosti »primer pošljemo v presojo policiji. Policija potem oceni, ali je primer dovolj trden, in če je, v sodelovanju s tožilstvom pripravi kazensko ovadbo.«
Pozivajo celo k uboju in umoru
Povedali so nam še, kakšne vrste sovražni govor je najbolj prisoten na družbenih omrežjih. »V večini primerov, ki jih prijavimo policiji, gre za pozivanje k umoru ali poboju. Nekaj je pozivanja k nasilju ali nasilništvu, nekaj pa tudi zanikanja holokavsta in vojnih zločinov.«
Spletno oko smo povprašali še, kako je epidemija vplivala na neprimerno spletno komunikacijo, vendar so dejali, da kakšne posebne spremembe niso opazili. »Le posamezne prijave v preteklem obdobju so se nanašale na sovražni govor, vsebinsko povezan s koronavirusno boleznijo in njenimi domnevnimi prenašalci (najpogosteje so bili v komentarjih to migranti oziroma prebežniki). Tudi teorije zarote, ki se v naraščajočem obsegu pojavljajo v povezavi s koronavirusom, pogosteje poganjajo sovražni govor, zato je porast deloma mogoče pripisati tudi tem pojavom.«
Prebežnike okrivili za epidemijo
Izpostavili so, da v Sloveniji prek spleta, zlasti prek družbenih omrežij, kroži kar nekaj teorij zarote, mitov in polresnic, pa tudi sovražnih trendov, povezanih s covidom-19. »Eden od teh, kot že omenjeno, je ideja, da so prebežniki odgovorni za širjenje virusa, obravnavani so kot zdravstvena grožnja, ki naj bi se nenadzorovano širila, najbolj ekstremni komentatorji pozivajo k nasilju nad prebežniki ali celo k pobojem. Ta teorija gradi pravzaprav na nekaterih sovražnih teorijah v povezavi z migranti, ki so se širile že pred pandemijo. Problematično je, da se take vsebine širijo ne zgolj v posameznih komentarjih, pač pa jih širijo tudi določeni mediji in javne osebnosti, zlasti politiki,« so podčrtali za konec.
