"Glede na to, da prihaja res veliko cepiva, mislim, da nima smisla več zadrževati te bariere, ne glede na to, da vsi nad 50 letom starosti še niso cepljeni," je dejala Bojana Beović. Če bi se cepljenje odprlo za vse, pa bi bilo po njenem mnenju prav, da bi se odprlo "za vse z vsemi cepivi".
Na vprašanje, ali je to že predlog svetovalne skupine, je odvrnila, da posebej sicer ne, saj se skupina bolj ukvarja z neposredno strokovnimi vprašanji, denimo o primernosti določenih cepiv za neko starostno skupino, o vprašanju cepljenja prebolevnikov z enim odmerkom in podobno. Če bi jih povprašali o takšni možnosti, pa se bo svetovalna skupina sestala in po svojih močeh odgovorila tudi na to.
"Vmesna faza"
Ob tem se je Beovićeva odzvala na nekatere nedoslednosti pri cepljenju po starostnih skupinah. Pojasnila je, da so v osnovi želeli zaščititi najbolj ranljive. To je po njeni oceni imelo kar dober vpliv na stanje v bolnišnicah in na število smrti covidnih bolnikov. "Zdaj pa smo v vmesni fazi, ko imamo posamezne občine, ki nimajo veliko starejših ljudi ali pa ti odpovedujejo, potem pa cepijo mlajše," je pojasnila.
Tako se cepivo čim prej porabi in tudi nekateri mlajši so za cepljenje zainteresirani. Zato prihaja do nekaterih neenakosti in bi bilo po njeni oceni smiselno, da se cepljenje odpre za vse zainteresirane, in teh je v Sloveniji po zadnjih anketah vse več, je dejala Beovićeva.
Pri tem bi bilo s pomočjo skupne aplikacije za cepljenje, ki bi veljala za vso državo, mogoče vzpostaviti podoben sistem kot pri napotnicah, ki jo je mogoče uveljavljati kjer koli, kjer bi prišli prej na vrsto. Takšna aplikacija naj bi bila pripravljena že v kakšnem tednu.
Ali bo do 15. junija precepljenost dejansko dosegla 60 odstotkov, je po njenih besedah "odvisno od vseh nas". Sama meni, da bi si vsakdo moral postaviti vprašanje, kako hitro bo prišel do cepiva, in ne tega, ali se sploh cepiti oz. s katerim cepivom se cepiti. S 60-odstotno precepljenostjo prebivalstva si namreč po njenih besedah "lahko privoščimo bistveno drugačno življenje v državi".
Dolgoročno kot pri gripi?
Dolgoročno pa so se že pojavile ideje, da bi šlo za podobno cepljenje kot pri gripi, torej vsako leto, je med drugim povedala Beovićeva. Serološki testi namreč vsaj za zdaj niso dovolj zanesljivi, da bi z njimi ugotavljali, ali je nekdo prebolel in je imun oz. koliko mu pomaga cepljenje. Pri tem je izrazila upanje, da bi takšne teste lahko dobili v nekaj mesecih.
Globalizacija težavice AstraZenece
Spregovorila pa je tudi o še neporabljenih odmerkih cepiva AstraZenece. Kot je dejala, je določeno škodo tu naredila globalizacija. "Danes se ve za vsak posamezen hud neželeni dogodek, ki se zgodi v povezavi z določenim cepivom ali zdravilom," je opozorila. Ker te informacije krožijo, pa dajejo vtis, da je cepivo problematično, čeprav gre v svetovnem merilu za nekaj 100 ljudi, pri katerih se je hud neželeni dogodek zgodil.
Zaščita pri tem cepivu sicer nastopi po treh tednih in je zelo dobra, zlasti v smislu zaščite pred hudim potekom bolezni, medtem ko je zaščita pred okužbo okoli 60-odstotna, je med drugim povedala Beovićeva, sicer tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
