Slovenija lahko iz omenjenega sklada črpa 5,2 milijarde evrov, od tega bo 1,6 milijarde nepovratnih sredstev. Javnost pri tem, kako naj se sredstva razdeljujejo, ni imela niti vpogleda, kaj šele besede.
Zvonko Černač, vodja službe za razvoj in kohezijsko politiko, ki je pristojna za pripravo načrta, je pred mesecem pojasnil, da so bili posveti organizirani z razvojnimi sveti regij, razvojnimi agencijami in lokalnimi skupnostmi. V drugih evropskih državah so dokument pisali na očeh javnosti; pri nas ga nismo, tudi zato je opozicija na to temo že februarja zahtevala sklic izredne seje Državnega zbora.
Posavska regija: Načrt je izrazito centraliziran
Minuli teden so na centralizirano sprejemanje načrta opozorili še v svetu regije Posavje, ki se je seznanila z njegovim prvim osnutkom. Tudi iz Regionalne razvojne agencije Posavje sporočajo, »da je Načrt za okrevanje in odpornost naravnan izrazito centralizirano ter da ne upošteva Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, zaradi česar bodo razlike med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo še večje, saj v Načrtu za okrevanje in odpornost ni vključenih najpomembnejših regijskih projektov, ki bi pomembno vplivali na hitrejše okrevanje regije po epidemiji covida-19«.
MO Ptuj: Noben naših projektov se ni znašel med strateškimi
Kritike na račun priprave načrta imajo tudi na Mestni občini Ptuj (MOP), kjer so nam v odgovor na novinarska vprašanja pojasnili, da so vse svoje ključne projekte komunicirali z ministrstvi. »Pričakovati bi bilo, da se kakšen od navedenih projektov znajde na seznamu strateških projektov države,« sporočajo z MOP, kjer ugotavljajo, da so od strateških projektov odrezani.
Država bo namreč denar Evropski komisiji NOO poslala s seznamom strateških projektov, ki bodo financirani neposredno, medtem ko bodo ostali projekti lokalnih skupnosti, podjetij in drugih upravičencev večinoma izbrani na javnih razpisih oziroma prek drugih ukrepov.
Na MOP so državi posredovali več projektov. Med ostalim si želijo zagon arheološkega razstavišča v stari žitnici ptujskega gradu in revitalizacijo gradu in parka Turnišče ter več energetskih prenov stavb, v katerih so šole in vrtci; vendar so naleteli na hladen odziv. »Ne glede na to, kateri projekti bodo sofinancirani s sredstvi iz sklada za okrevanje in odpornost ali tako imenovanega kulturnega evra, se bomo še naprej, kot že doslej, trudili pridobivati sredstva za projekte, v katere verjamemo in menimo, da so za naše mesto nujni, pomembni,« pravijo na MOP.
Ima država dvojne vatle?
O tem, da so dobili podoben, morda manj markanten projekt, kot je ureditev prostorov arheološkega muzeja v najstarejšem mestu, pa že zdaj komunicirajo iz bližnje občine Selnica ob Dravi. Ministrstvo za kulturo namreč načrtuje celovito obnovo dvorca Viltuš – denar bodo dobili iz omenjenega NOO. A kot je povedala županja omenjene občine Vlasta Krmelj, bo končna odločitev znana konec aprila. Je pa zelo spodbudno že to, da na državni in lokalni ravni potekajo številne in konkretne aktivnosti v tej smeri, je Krmeljeva dejala za komercialno televizijo.
Kako se občina Selnica ob Dravi razlikuje od MO Ptuj?
Zakaj v Selnici ob Dravi že danes vedo, da bo obnova kulturnega spomenika domnevno uvrščena med strateške projekte države, nam včeraj ni uspelo izvedeti, čeprav smo vprašanja poslali na omenjeni dve ministrstvi in na kabinet predsednika vlade. Morda gre vzrok iskati v tem, da županja Selnice ob Dravi prihaja iz koalicijske SDS, župani več drugih občin in mestnih občin pa ne?
Več bo jasnega do konca aprila, ko bo javnost končno dobila vpogled v NOO, ki je nastajal pod uradnim geslom: »Nikogar ne bomo pustili ob strani in noben del Slovenije ne bo zapostavljen.«