Eric Feigl-Ding, priznani epidemiolog z Univerze Harvard, je na primeru Velike Britanije, kjer se še vedno močno širi bolj virulentna, britanska različica korone, pojasnil, kaj se dogaja.
Sporočil je, da tam eden od štirih ljudi, kar predstavlja več kot en milijon Britancev, trpi za »dolgim covidom-19«. Tako zdravstvena stroka poimenuje primere, v katerih covid-19 povzroča dolgotrajne zdravstvene spremembe.
Feigl-Ding je povedal še, da skoraj 30 odstotkov tistih, ki trpijo za »dolgim covidom-19«, predstavljajo mladi, mlajši od 35 let, in to najpogosteje učitelji in zdravstveni delavci. »Trideset odstotkov tistih, ki so preboleli britansko različico virusa, se v petih mesecih zaradi zapletov vrne v bolnišnice, od tega jih skoraj polovica zaradi zapletov umre,« je sporočil prek družbenih omrežij.
Nevarni »britanec«
Slovenci bi morali to vzeti v obzir, saj je tudi med našo populacijo količina koronavirusa, in sicer britanske različice, zelo velika. Da je tako, so potrdile analize odpadnih voda. »V ljubljanskih odpadnih vodah od januarja narašča prisotnost angleške različice virusa. V prvem delu februarja je prisotnost znašala od dva do štiri odstotke, v tretjem tednu februarja 17 odstotkov in okoli 30 odstotkov v prvem tednu marca,« so povedali na eni od marčevskih vladnih novinarskih konferenc o covidu-19.
Prizadeti možgani in psiha
Da je covid-19 resen problem, dokazuje še ena študija, objavljena v znanstveni reviji The Lancet Psychiatry. Ta razkriva, da je vsak tretji, ki je prebolel covid-19, v šestih mesecih po bolezni poročal o različnih nevroloških ali duševnih težavah. »Naši rezultati kažejo, da po covidu-19 pogosteje nastopijo težave z možgani ali duševne motnje kot po gripi ali drugih obolenjih dihal,« je sporočil eden od avtorjev študije, Max Taquet z oxfordske univerze. Vzrokov za to še niso našli.
Nespečnost, tesnoba, kap, krvavitve
V pol leta po prebolelem covidu-19 se pri tretjini prebolevnikov pojavijo težave, kot so tesnoba (pri 17 odstotkih), čustvena nihanja, o katerih poroča 14 odstotkov tistih, ki so imeli korono, težave s spanjem (okoli pet odstotkov prebolevnikov), pri 2,1 odstotka prebolevnikov so zabeležili kap, pri 0,6 odstotka pa znotrajmožganske krvavitve.
Britanski raziskovalci so proučevali digitalizirane podatke več kot 239.000 covidnih prebolevnikov, pretežno iz ZDA. Proučili so še podatke okoli 100.000 ljudi, ki so preboleli gripo, in več kot 236.000 ljudi, ki so preboleli druge bolezni dihal. Med drugim so ugotovili, da je po prebolelem covidu-19 možnost nevroloških ali duševnih obolenj za 44 odstotkov večja kot po preboleli gripi. »Veliko teh obolenj je kroničnih,« je posvaril Paul Harrison z oxfordske univerze, eden od avtorjev študije.
Okužba s to različico – resnejše težave
Prav na to raziskavo nas opozarja tudi prof. dr. Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. Tudi sam je namreč seznanjen z njo. Pravi, da je pojav zapletov po prebolelem covidu-19 dobro dokumentiran in opisan povsod v svetu, zato ni dvoma, da bo do posledic korone, ki jih navajajo študije, prišlo tudi pri nas. »Za angleški sev sta značilna težji potek bolezni in s tem višja stopnja hospitalizacij, zato lahko pričakujemo bolj dolgotrajne posledice pri tistih, ki bodo okuženi s to različico,« je izpostavil.
»V zvezi s to veliko študijo, ki jo omenjate in je zajela več kot 230.000 prebolevnikov, bi res izpostavil njene ugotovitve; torej, če primerjamo covid-19 in gripo, se pri prvi bolezni pokaže, da so kar pri tretjini prisotni zapleti nevrološke in psihiatrične narave, pogosteje pri starejših in hospitaliziranih. To vključuje demenco, motnje razpoloženja, tesnobnost, možgansko kap in druge težave,« je še enkrat podčrtal, kar je izpostavila raziskava, objavljena v reviji The Lancet Psychiatry.
Zaradi korone postarani za deset let
Da covid-19 v nekaterih primerih povzroča dolgotrajne zdravstvene spremembe, poimenovane dolgi covid-19, je že pred meseci opozoril Univerzitetni klinični center Ljubljana. »Med drugim se lahko pojavijo kognitivne posledice (težave z miselnimi sposobnostmi) in posledice na duševnem zdravju, tako zaradi bolezni covid-19 kot zaradi posegov (umetno predihavanje in intenzivna nega pri hudo bolnih),« so dejali.
»Do zdaj objavljene raziskave so med drugim pokazale, da se je pri bolnikih, ki so pred kratkim popolnoma okrevali po covidu-19, pojavil upad na področju vzdrževane pozornosti. Pri hospitaliziranih covidnih bolnikih, ki so jih umetno predihavali, je bil kognitivni upad tolikšen, kot bi bil sicer pričakovan ob staranju v desetih letih. Bolezen in posledice posegov so torej bolnike kognitivno postarale za deset let,« so povedali. V omenjeni študiji pa je bil, kot so opazili, najbolj izražen upad na področju reševanja problemov in vidne pozornosti.
