Kakšna je vaša ocena političnega prostora po izstopu treh poslancev SMC in neuspešnem poskusu vaše razrešitve z mesta predsednika državnega zbora v luči spremenjenega razmerja moči?
Mislim, da naš odhod za zdaj ni bistveno spremenil razmerja moči v državnem zboru. Zadnja redna seja je namreč pokazala, da vladni in koalicijski predlogi še vedno uživajo zadostno večino. Če bo imela enako večino kot do zdaj, lahko vlada ne glede na to, da smo trije poslanci izstopili iz koalicijske stranke, dela uspešno še naprej in uspeva s svojimi zakonskimi predlogi.
Kaj je bila za vas težja odločitev. Da ste podprli vstop SMC v koalicijo ali izstop iz stranke?
Obe odločitvi sta bili težki. Pred enim letom je mojo odločitev narekovalo več okoliščin. Dejstvo pa je, da ni šlo zgolj za mojo odločitev, šlo je tudi za odločitev stranke. O tem smo se pogovorili tudi po lokalnih odborih.
Napovedovala se je epidemija. Glede na medstrankarske zamere, ki so botrovale ali pa sledile razpadu prejšnje koalicije, je bilo očitno, da tudi če gremo na predčasne volitve, na levosredinskem delu političnega prostora ne bo mogoče sestaviti bolj trdne koalicije od tiste, ki je pravkar razpadla. Po tehtanju vseh teh okoliščin je bilo najbolj državotvorno, da gremo v koalicijo z Desusom, SDS in NSi.
Težka je bila tudi odločitev glede izstopa iz stranke. Moja odločitev je posledica ravnanj predsednika naše stranke, saj se SMC ne drži več tistega, za kar smo se v stranki dogovorili ob vstopu v koalicijo. To je, da bomo skupaj s Desusom liberalni antipod ostalima dvema koalicijskima partnericama.
V javnosti so že dalj časa krožile informacije o nezadovoljstvu zaradi podrejenosti SMC predsedniku vlade Janezu Janši in njegovi stranki.
Tako je. To absolutno drži. S tem, ko govorim o tem, da se SMC ne drži več tistega, kar je bilo dogovorjeno ob vstopu v koalicijo, je mišljeno ravno to, da predsednik stranke, po njegovem nareku pa tudi ministri SMC, slepo sledijo tistemu, kar predlagajo drugi koalicijski partnerji. Da ne pokažejo nobene kritične distance do zadev, ki so očitno v nasprotju s stališči liberalne stranke, ter da si prevečkrat dovolijo vsebinske in kadrovske posege v resorjih, ki jih vodijo. SMC je sčasoma tako postala zgolj tihi sledilec agendi največje koalicijske stranke in strelovod za vse vrste afer od mask, tolmačenja odloka o zaprtju lokalov, neobjave visokošolskega razpisa, neimenovanja državnih tožilcev ...
S takšno vlogo SMC v koaliciji se nismo mogli strinjati. Na koncu smo se po številnih pogovorih znotraj stranke s predsednikom stranke in na svetu – in po tem ko smo ugotovili, da se večini zdi bolj pomembno od naštetega zgolj to, da se konča mandat – trije odločili, da zapustimo poslansko skupino in na koncu tudi stranko.
Kaj pa je po vaši oceni glavni razlog, da sta dve koalicijski stranki, SMC in Desus, po enem letu od vstopa v koalicijo pred razpadom?
Razlog je v slabem vodenju obeh strank. Tako SMC kot Desus bi lahko obdržala podporo med članstvom in med poslanci tudi v koaliciji, v katero sta šla leta 2020, če bi ostala zvesta svojim osnovnim načelom, svojemu programu in tistemu, zaradi česar sta obe stranki pravzaprav nastali.
Ker ni bilo tako, ker je predvsem vodstvo strank, kamor štejem predsednike strank, očitno pozabilo na temeljna izhodišča, je prišlo do nezadovoljstva. Najprej na terenu, nato v poslanskih skupinah, sledil je razkroj ene in druge stranke.
Ob možnosti, da se predsednik SMC vrne v parlament, ste dejali, da vas to spominja na Terminatorja, ko se stroj vrne v preteklost, da bi ubil vodjo upora. Ali ne gre bolj za reševanje vojaka Janeza?
Ta primerjava je bila šala, a kot tudi vi ugotavljate, vzporednice iz filmov se kar same ponujajo. Ampak šalo na stran, to bi bila nerazumna poteza, namreč da v času krize, ki ni samo zdravstvena, temveč tudi gospodarska, ravno minister za gospodarstvo zapusti svoje mesto samo zato, da bi pomagal rušiti predsednika državnega zbora.
Takšno ravnanje bi bilo nerazumljivo in destruktivno ter v nasprotju s tem, kar naj bi vladajoča politika delala v času težkih razmer. Pokazalo bi tudi, da reševanje gospodarstva ni najvišje na prioritetni lestvici ministra za gospodarstvo. Seveda pa dopuščam možnost, da mu je to naloženo kot pokora ... Predsednik je sebe in stranko spravil v takšen položaj, da bo naredil vse, kar mu bo naloženo.
Ali ne bi vrnitev v parlament pomenila še en dokaz podrejenosti, saj bi se odpovedal uglednemu ministrskemu položaju in kot predsednik najmanjše koalicijske stranke reševal vlado?
Zagotovo bi to bil znak podrejenosti, ne bi pa si upal trditi, da s tem rešuje vlado. Če je namen vrnitve ministra v državni zbor glasovanje proti predsedniku pod pretvezo reševanja vlade, potem je treba jasno povedati, da predsednik državnega zbora ne more in ne sme ovirati delovanja vlade, kadar ta ravna v skladu s poslovnikom državnega zbora. Predsednik državnega zbora torej nima nobenih pristojnosti, ki bi mu omogočile rušenje vlade ali samovoljno oviranje njenega dela, saj mora skrbeti predvsem za to, da procesi potekajo v skladu s poslovnikom, ki se ga morajo držati tako poslanci kot vlada.
Kot rečeno, koalicija za zdaj tudi ne potrebuje dodatnega glasu pri glasovanju o zakonskih predlogih, saj si s podporo poslancev Desusa in NSi zagotavlja zadostno večino.
Iz vrst koalicije je mogoče slišati očitke o blokadi dela državnega zbora, ker ne odstopite sami.
Do zdaj ni bilo nobene blokade državnega zbora in je tudi naprej ne bo. Ne glede na to, ali bo naslednji poskus, če bo do njega prišlo, uspešen ali neuspešen. Vsak predsednik državnega zbora se mora držati poslovnika. Če je zakonski predlog vložen s strani vlade, ga je treba obravnavati. Tu je vsakršna bojazen ali opozorilo v zvezi s tem povsem neutemeljeno.
Marsikje po svetu je funkcija predsednika državnega zbora oziroma parlamenta urejena tako, da je predsednik parlamenta neodvisen od dnevne strankarske politike.
Mi se danes pogovarjamo o zelo posebni situaciji. Tisti, ki so me poskušali razrešiti, pravijo, da moram odstopiti, češ da to mesto pripada koaliciji.
Moramo se zavedati, da imamo manjšinsko koalicijo, sestavljeno iz strank SDS, SMC in NSi, nikjer na svetu nima manjšinska koalicija svojega predsednika parlamenta. To ne obstaja.
Do zdaj je predsednik parlamenta vedno prihajal iz koalicijske stranke.
Mislim, da je pomembno, da smo že pri tem odločanju za razrešitev in da bomo tudi pri naslednjem, če bo do njega prišlo, vplivali na obravnavo in status državnega zbora ter njegov ustavni položaj. Vzpostavili bomo precedens tudi za v prihodnje. Če se večina v državnem zboru ne bo dala podrediti ambicijam manjšinske koalicije, bo s tem le okrepila državni zbor nasproti vladi.
Res je, v preteklosti se je vedno dogajalo, da je imela koalicija predsednika državnega zbora. Tako je bilo zato, ker se je naprej oblikovala koalicija, ki je obsegala večino glasov v državnem zboru, ki je potem postavila predsednika državnega zbora, zatem predsednika vlade in ministre, ampak danes nimamo takšne situacije.
Danes, vsaj za zdaj, nimamo nove večine. Imamo manjšinsko koalicijo, ki zatrjuje, da ji pripada mesto predsednika kot plen, ne pa na podlagi legitimne zahteve, ki bi temeljila na parlamentarni večini.
Nepredstavljivo je tudi, da državni zbor, tudi z glasovi koalicije, sprejme zakon, ki Slovenski tiskovni agenciji zagotavlja nadaljnje financiranje, vlada pa ga ne spoštuje.
To je bil tudi eden pomembnih razlogov za moj izstop iz stranke. Pravzaprav v tem trenutku poleg kršenja zakona o državnem tožilstvu in dogajanja s stranko verjetno najpomembnejši, da sem izstopil.
Ministri iz SMC, ki bi morali biti prvi pozorni na dogajanje na vladi, temu niso dali zadostne pozornosti. Pri STA niso nasprotovali, vsaj jaz ne vem za to, spornemu sklepu vlade, ki pomeni izvajanje pritiska na STA, ki bi morala biti bo zakonu avtonomna. Tudi glede tožilcev se mi ne zdi dovolj, da so bili s strani ministrstva za pravosodje kadrovski predlogi predani vladi, tam pa se ni nič zgodilo. To ministrice žal še ne razbremenjuje politične odgovornosti za resor, ki ga vodi. Tukaj je bil po mojem mnenju napor naših ministrov premajhen. Gre za neupoštevanje zakonov, ki smo jih sprejeli v državnem zboru, in tega kot predsednik državnega zbora ne morem mirno gledati.
Po drugi strani imamo raznašalce hrane, ki zaradi prehranjevanja z burekom dobijo večstoevrsko kazen.
V teh primerih daje vlada slab zgled. Če si dovoli, da zakona ne upošteva in ga ne namerava upoštevati, potem je težko gledati izrekanje globe posameznikom, ki so včasih tudi zaradi preživetja primorani storiti kakšen prekršek.
Bili ste član koalicije Marjana Šarca in Janeza Janše. Lahko primerjate način dela obeh koalicij?
Mislim, da je zelo težko primerjati obe vladi. Dejstvo je, da je aktualna vlada v tem pogledu bolj operativna kot prejšnja.
Zaradi manjšega številka strank v koaliciji?
Razlogov je več. Zagotovo je eden manjše število strank, ampak ta ni odločilni. Stranke koalicije so tudi drugačnih političnih nazorov in si v osnovi niso konkurirale, danes pa manjši stranki tako ali tako samo še servisirata največjo.
A operativnost ne sme biti edini kazalec, katera vlada je boljša. Včasih je operativnosti celo preveč. Aktualna vlada pa deluje v bistveno drugačnih, v marsičem težjih, v nekaterih stvareh pa v okoliščinah, kot so delovale prejšnje. Ta vlada se večinoma spopada z epidemijo, ki pušča težke družbene in ekonomske posledice, na drugi strani pa ima zelo proste roke, ko govorimo o financiranju politik oziroma načrtovanju proračuna.
Prejšnje vlade so bile zavezane k spoštovanju fiskalnega pravila. Ta vlada te omejitve praktično nima, zato si lahko ob ugodnih posojilih malodane neomejeno izposoja in tudi jemlje iz denarnice. Ne glede na to, da deluje v težkih okoliščinah, je torej na drugi strani bistveno bolj prosta pri svojem odločanju in zato lažje izpelje svoje politike.
Ena izmed težav aktualne vlade je tudi komuniciranje predsednika vlade, ki je deležno številni kritik.
Komuniciranje bi lahko bilo bistveno boljše. Sploh tisto, ki poteka na twitterju. Zdi se mi, da če ne bi bilo twitterja, bi bilo danes, eno leto pozneje, vsem bistveno lažje.
Dogajanje v Sloveniji je vzbudilo pozornost tudi v Evropski uniji. Glavni očitek koalicije je, da gre za izvažanje notranjepolitičnih tem. Se s tem strinjate?
Lahko se deloma strinjam se tem, da gre za izvažanje, ampak to se je dogajalo tudi v preteklosti. Tudi s strani opcije, ki je danes na oblasti. To ni nič novega pri nas, prej bi rekel, da gre za našo posebnost. Bolj pomembno vprašanje je, ali je ta izvoz upravičen ali ne.
Mislim, da EU v skladu s svojo pogodbo in temeljnimi načeli upravičeno pričakuje, da bodo članice spoštovale določene standarde, pravni red in načelo vladavine prava. V tem delu se mi razprava, ki poteka v zadnjem času, tudi v Evropskem parlamentu, ne zdi v ničemer problematična.
Menite, da bo vlada zdržala do rednih volitev?
Vlada lahko zdrži do rednih volitev, če ne bo zategovala loka. Če bo naredila kakšen korak nazaj tam, kjer je očitno, da nima širše podpore, potem se ji verjetno ni treba bati predčasnih volitev.
Če pa bo še naprej delovala na podoben način, ko je povzročila odhod ene koalicijske stranke in dela poslanske skupine druge koalicijske stranke, bo verjetno podpora v parlamentu vse bolj in bolj usihala ter ji bo na koncu zmanjkalo podpornikov.
V javnosti so pred časom krožile informacije, da ste se s SDS dogovorili, da vas bodo v zameno za podporo vladi in koaliciji podprli na županskih volitvah v Brežicah, ki bodo potekale prihodnje leto.
To je nekdo lansiral in nima nikakršne zveze z resničnostjo. Svetniška skupina SMC v Brežicah je bila od SMC svetniških skupin najmočnejša. Imamo šest svetnikov, ki pa so vsi izstopili iz stranke SMC, skupaj z mano.
Nikoli se nisem ne jaz ne kdorkoli drug dogovarjal o koaliciji oziroma o sodelovanju s SDS. Mi sicer sodelujemo pri posameznih lokalnih projektih, smo pa v občinskem svetu še vedno opozicija. V občinskem svetu Brežice je stranka SDS sklenila nekakšen pakt s Socialnimi demokrati, ki imajo tudi svojega podžupana. SMC in Levico so izrinili iz vseh tistih funkcij, ki sicer pripadajo svetniškim skupinam glede na rezultat na volitvah. Torej to absolutno ne drži.
Kakšna bo vaša prihodnost? Ustanovitev svoje stranke, včlanitev v drugo stranko ali zaključek politične poti?
O svoji nadaljnji politični in poklicni karieri sem veliko razmišljal pred izstopom iz stranke. Sprijaznil sem se s tem, da so odprte vse opcije. Želim ostati v politiki, saj me zanima, ne nazadnje pa sem si v dveh mandatih nabral že nekaj političnih izkušenj.
Če bo mogoče najti ali ustvariti neko platformo, ki bo zagovarjala politične vrednote, ki jih sam nosim, torej kakšno liberalno, sredinsko ali levosredinsko platformo, potem se vidim v takšni skupini. Pogovori na to temo so se že začeli.
Ste dobili že kakšno vabilo v drugo stranko?
Nenehno prihajajo, že dalj časa.
