Po zaščitnih maskah, respiratorjih in hitrih testih je nove donosne posle za izbrance prineslo tudi cepljenje. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je namreč konec februarja celotno logistiko cepiv proti covidu-19, od dobave in skladiščenja do razpošiljanja na cepilna mesta, prenesel na zunanjega izvajalca – podjetje Salus. Toda več podatkov kaže, da je šlo za posel, ki je bil sklenjen vnaprej. Pri tem naj bi imel eno ključnih vlog državni sekretar Jelko Kacin, nekdanji uradni govorec vlade za covid-19, ki je zdaj zadolžen za koordinacijo cepljenja.
NIJZ pod vodstvom Milana Kreka je izvajalca izbral na enak način, kot je država v času prvega vala epidemije kupovala zaščitno opremo. Ni objavil javnega razpisa in zbiral različnih ponudb, temveč se je obrnil na zgolj dva ponudnika in se z njima pogajal o ceni. To sta Salus in Kemofarmacija, dva največja veledrogerista v državi. NIJZ je izbral Salus, ki je bil celotno logistiko cepiv pripravljen prevzeti za 880 tisoč evrov (z DDV). Cena, ki jo je ponudila Kemofarmacija, je bila enkrat višja.
Zakaj NIJZ nima dovolj opreme? Ker je nihče ni naročil
Čeprav je Salus zmagal s ponudbo, ki je skoraj za polovico nižja od prvotne ocenjene vrednosti naročila, posel spremljajo očitki o netransparentnosti in neupravičeni porabi javnega denarja.
Iz pogodbe med NIJZ in Salusom, ki so jo pridobili na Necenzurirano.si, je razvidno, da bo Salus zadolžen za »sprejem pošiljk od naročnika ali dobavitelja, skladiščenje cepiva pri zahtevanih temperaturnih pogojih, pripravo in izdajo cepiva ter prevoz cepiv s spremljajočo logistiko«.
Salus je eden največjih slovenskih zmagovalcev epidemije covida-19. Pri tem so jim pomagali tudi bolnišnice, zdravstveni domovi in drugi javni naročniki, ki so od Salusa kupili za 220 milijonov evrov blaga, kar je deset odstotkov več kot leto prej. Največ dodatnega blaga so naročali na ljubljanskem onkološkem inštitutu in v Splošni bolnišnici Nova Gorica.
Za vse to je bil do zdaj odgovoren NIJZ oziroma njegova služba za preskrbo s cepivi pod vodstvom Staše Javornik. Ta je odgovorna tudi za skladiščenje in distribucijo cepiva za številne druge nalezljive bolezni, proti katerim cepimo v Sloveniji.
V treh mesecih od začetka cepljenja proti covidu-19 s tem ni imela težav – razen da je bilo cepiva premalo. Kot so razkrili, do zastojev prihaja na posameznih cepilnih mestih, saj ponekod cepijo bistveno počasneje kot drugje. Zakaj je torej NIJZ potreboval pomoč zunanjega izvajalca? »NIJZ nima dovolj velikih zmogljivosti za logistiko (shranjevanje, priprava, prevozi) pandemskega cepiva proti covidu-19, pribora (brizg in igel) in dodatnega materiala. V tem trenutku prejemamo tedensko manjše dobave, v naslednjih mesecih se predvideva dobava bistveno večjih količin pandemskega cepiva,« so pojasnili na NIJZ.
Če je bilo res tako, kot pravijo na NIJZ, je vprašanje, zakaj te opreme niso nabavili že prej. Država je prve količine cepiva začela naročati že konec oktobra. Glavnina pogodb za dobavo cepiv Pfizerja-BioNTecha, AstraZenece, Moderne in drugih proizvajalcev je bila podpisana že v decembru in januarju. Kljub temu so se na NIJZ odločili zunanjega izvajalca cepljenja poiskati šele februarja. Takrat so začeli tako imenovani postopek s pogajanji brez predhodne objave. Zakaj niso objavili javnega razpisa? Ker se je naenkrat zelo mudilo.
Je Salus že decembra vedel, da bo dobil posel?
Kot so v začetku marca, ko so izbrali Salus, utemeljili na NIJZ, je bila ureditev dobave cepiva cepilnim centrom »nujno potrebna za nemoteno izvajanje cepljenja proti covidu-19 in s tem omejitev širjenja bolezni covid-19«. »Kakršnokoli odlašanje z izvedbo cepljenja bi imelo za posledico rast števila okužb oziroma smrti zaradi bolezni covid-19,« so poudarili. Pozno objavo naročila so na NIJZ med drugim utemeljili s težavami pri »proizvodnji in EU-validaciji cepiv ter zamudami pri dobavah«, ki jih niso mogli predvideti.
Toda več podatkov kaže, da je bilo že decembra jasno, da bo milijonski posel dobil Salus. Takrat so namreč na NIJZ preverjali, kje bi skladiščili cepiva in kdo bi jih distribuiral na cepilna mesta. Pogovarjali so se tudi s Salusom, kjer tedaj niso imeli ustreznih hladilnikov, v katerih bi skladiščili cepivo Pfizerja-BioNTecha. To je namreč treba skladiščiti pri –80 stopinjah Celzija.
Še v začetku decembra so v Salusu za časnik Finance pojasnili, da te opreme do zdaj še niso naročali, ker so »stroški opreme in z njo povezani obratovalni stroški izredno visoki«. »Nakup opreme smo pripravljeni realizirati takoj, ko od državnih institucij prejmemo kakršnokoli informacijo oziroma zagotovilo, da bodo potrebovali naše storitve,« so takrat sporočili. Le dva tedna pozneje so v Salusu potrdili, da so že naročili skrinjo za shranjevanje 35 tisoč odmerkov cepiva, ki naj bi prispela do konca leta. So medtem od državnih institucij prejeli informacijo, da potrebujejo njegove storitve? In če, kdo jo je dal?
Kacin molči o sestankih s Salusom
Celotna skupina Salus je v lanskem letu ustvarila več kot 400 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 52 milijonov evrov več kot v letu 2019. Praktično vso rast so dosegli na slovenskem trgu.
Pri operativni izvedbi posla je po informacijah Necenzurirano.si sodeloval tudi Jelko Kacin, ki ga je Janševa vlada sredi januarja imenovala za nacionalnega koordinatorja logističnega dela akcije množičnega cepljenja zoper covid-19. Že v sredo so ga novinarji Necenzurirano.si vprašali, kolikokrat se je srečal s predstavniki Salusa in kdaj. Prav tako jih je zanimalo, zakaj teh lobističnih stikov, odkar je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, ni prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Na njihova vprašanja ni odgovoril.
Po njihovih informacijah bi lahko NIJZ hladilnik, ki ga je iskal pri Salusu, našel tudi v UKC Ljubljana. Na vprašanje, ali so se z ministrstvom ali kom drugim pogovarjali o možnostih, da bi v imenu države shranjevali cepivo proti covidu-19, na UKC Ljubljana niso želeli odgovoriti. Napotili so jih na NIJZ.
V zadnjih dneh so iz več virov dobili tudi informacijo, da si na Salusu poleg že dogovorjenih 880 tisoč evrov obetajo dodatna sredstva. To jim omogoča tudi pogodba, ki omogoča sklenitev aneksa »za dodatne storitve do maksimalne višine 30 odstotkov vrednosti«. Na NIJZ so včeraj zagotovili, da to ne drži: »S podjetjem Salus se ne dogovarjamo za dodatne storitve.«
