Blokado Sueškega prekopa občutijo tudi nemška podjetja, zlasti v kemični in farmacevtski industriji, je danes posvaril glavni ekonomist nemškega združenja kemične industrije VCI Henrik Meincke. Koliko bo nesreča stala svetovno gospodarstvo, je po oceni strokovnjakov še prezgodaj ocenjevati, govora pa je o milijardah dolarjev.
V Sueškem prekopu je v torek nasedla 400 metrov dolga in 59 metrov široka kontejnerska ladja MV Ever Given. Ladja, ki je v tajvanski lasti in pluje pod panamsko zastavo, je obrnjena počez in v celoti blokira prekop. Ladja naj bi nasedla, ker je posadka zaradi peščenega viharja izgubila vidljivost.
Trenutno na obeh straneh prekopa stoji več kot 200 ladij s tovorom, vrednim več milijard dolarjev.
Po ocenah strokovnjakov bo končna škoda odvisna od tega, kako dolgo bo trajalo, da upravljalci prekopa težavo rešijo. Ob tem pa opozarjajo, da do nesreče ne bi moglo priti v bolj neprimernem času. Pandemija covida-19 je namreč že tako pritisnila na globalne dobavne verige, je spomnil strokovnjak za logistiko na britanski salfordski univerzi Jonathan Owens.
Skozi prekop dnevno po njegovih besedah v normalnih razmerah pluje blago, vredno tri milijarde dolarjev. Britanska pomorska publikacija Lloyd's List pa izpostavlja še večjo številko, okoli 9,6 milijarde dolarjev na dan.
Zaradi obstanka prometa bo posredno in neposredno prizadetih toliko podjetij, da bo dejansko škodo težko oceniti, meni analitik Moody's Daniel Harlid. Na drugi strani nekateri spominjajo, da blago, ki bo morda prispelo z zamudo, ni nujno izgubljeno.
"V nemški kemični industriji in pri njenih strankah so dobavne verige iz Azije trenutno prekinjene," je opozoril Meincke. To vodi v ozka grla pri proizvodnji več pomembnih izdelkov. "Če Sueški prekop ne bo prost do konca tedna, se bo situacija občutno poslabšala," je dodal.
Po oceni VCI čez Sueški prekop prispe okoli 16 odstotkov nemškega uvoza kemikalij, 18 odstotkov nemških izdelkov iz tega sektorja pa čezenj potuje v Azijo.
Logistični velikani imajo zdaj dve možnosti: njihove ladje lahko čakajo na splavitev 200.000 ton težkega nasedlega velikana, kar bi lahko trajalo nekaj dni ali nekaj tednov, ali pa odplujejo mimo južnega dela Afrike. Podjetji Maersk in Hapaq-Lloyd menda že resno razmišljata o drugi možnosti. To bo sicer verjetno stalo več dodatnih sto tisoče dolarjev zaradi večje porabe goriva, kar bi po oceni analitika družbe VesselsValue Plamena Matzkoffa povečalo stroške transporta za 15 do 20 odstotkov.
Ob tem strokovnjaki izpostavljajo, da kakih 90 odstotkov pošiljk ni zavarovanih za primer zamud. Pravniki bodo imeli tako verjetno polne roke dela z dokazovanjem, kdo je kriv za zamude in bi moral prevzeti stroške. Že samo splavitev nasedle ladje bi lahko stala več milijonov dolarjev, zlasti če bodo z nje morali najprej odstraniti vse kontejnerje.
