Novice Svet24

V 78. členu Ustave Republike Slovenije piše, da država ustvarja možnosti, da si državljani pridobijo primerno stanovanje. A kot po navadi velja za ustavna določila pri nas (glej 2. člen: Slovenija je pravna in socialna država), je interpretacija širokih določil različna in odvisna od interesov zakonodajalca in raznih lobijev.

Cilji novele

Primož Lavre

Tako je tudi z novelo stanovanjskega zakonika, ki so jo ta teden poslanci soglasno potrdili kot primerno za nadaljnjo obravnavo. S 63 glasovi za in nobenim proti ter 20 vzdržanimi ali neprisotnimi je predlog spremembe zakona izpod peresa ministrstva za okolje in prostor dobil zadostno podporo za obravnavo v odborih državnega zbora. »Ključni cilj stanovanjske politike je zagotoviti več javnih najemnih stanovanj ... Doslej se javni skladi niso odločali za naložbe, ker sta vrednosti neprofitne najemnine oziroma stanovanjske točke neusklajeni od leta 2007 in posledično prihodki iz naslova neprofitnih stanovanj javnim stanovanjskim skladom niso omogočili niti vzdrževanja javnih najemnih stanovanj, kaj šele vlaganja v ta sektor,« je na spletni novinarski konferenci cilje povzel minister Andrej Vizjak.

To namerava novela doseči z zvišanjem neprofitnih najemnin, ki naj bi jih istočasno pokrile zvišane subvencije, večje možnosti zadolževanja stanovanjskih skladov in ustanovitev javne najemniške službe. Novela je po ministrovih besedah prva faza prenove stanovanjske zakonodaje. Druga faza bo celovita prenova, ki se je bodo na ministrstvu po Vizjakovih besedah lotili takoj, pripravili pa bi jo lahko v enem letu, poroča STA. Omenjene novosti tako ministrstvo ocenjuje kot nujne, med njimi pa je mesto našlo tudi določilo o skrajševanju odpovednih in izselitvenih rokov. Slednji, ki jih določi sodišče, bi bili po novem dolgi komaj 30 dni, navadni odpovedni roki pa bi se z uveljavljenih 90 skrajšali na 60 dni. Predlagatelj skrajševanje rokov upravičuje s trditvijo, da »številni lastniki svojih stanovanj ne želijo oddati na najemnem trgu tudi zaradi bojazni, da najemnika, ki ne plačuje najemnine in stroškov ali drugače krši najemno pogodbo, ne bodo mogli izseliti iz stanovanja«. Dodatnih pojasnil o tej trditvi do zaključka redakcije nismo prejeli, je pa zato v telefonskem pogovoru za Svet24 svoj gnev nad predlogom izrazila Joža Aljančič, nekdanja sodnica, ki je v okviru Združenja najemnikov Slovenije nudila tudi brezplačno pravno pomoč.

Vlada ščiti močnejše

Aljančičeva je razočarana in razburjena že zaradi načina priprave zakona, po njenem mnenju je bila ta netransparentna ter je potekala brez ustrezne javne razprave in sodelovanja strokovnjakov. »Novela je popolnoma nepotrebna, sprejemajo pa jo samo zaradi dvigovanja najemnin, medtem ko je vse ostalo en blef,« je brezkompromisna in opozarja tudi na povsem neprimeren trenutek za noveliranje zakonodaje v tej smeri: »Ko je januarja zaprisegel novi ameriški predsednik Joe Biden, je dve uri po zaprisegi podpisal petnajst izvršilnih dokazov, med njimi tudi prepoved deložacij iz stanovanj. Mi pa zdaj, v vrhuncu pandemije in te krize, ščitimo močno stran v najemniškem razmerju.« Kot poudarja, ja vlada že v vseh protikoronskih paketih povsem pozabila na navadne najemnike, medtem ko s tem zakonom nadaljuje trideset let »popolnoma izrojene stanovanjske (ne)politike«.

Za Aljančičevo je vladna logika, ki uvaja večjo stopnjo zaščite za najemodajalca, povsem nerazumljiva. Kot nekdanja sodnica je namreč prepričana, da »mora biti zakon za šibkega, ker močnega ščitita denar in oblast«. Nadalje poudarja, da »socialni zakon ne more iti v zaščito najemodajalcev – saj ima ta sodno pot. Če pa ta ne deluje, je nekje drugje težava.«

Oddajanje na črno

Številni strokovnjaki sicer opozarjajo, da je v Sloveniji tako ali tako največ najemov »na črno« in na te spremembe zakonodaje nimajo pravega vpliva. Na papirju sicer regulacija po sedanjem zakonu nudi zaščito najemniku, a nepisano pravilo 11-mesečnih pogodb ne zagotavlja varnosti, ki naj bi posamezniku pripadala ob nastanitvi. Poleg ustave se sicer Aljančičeva sklicuje na Evropsko socialno listino, ki v 31. členu določa, da ima vsak pravico do nastanitve, kar je po njenih besedah »dolžnost države in nikogar drugega«. Zato poudarja, da mora država »sprejeti celoten zakon, ki bo prijazen ljudem in prilagojen ustavnim dolžnostim, ne pa da zapravlja denar za takšne časovno kratke novele«.