S poslansko Evropskega parlamenta Ljudmilo Novak (NSi/ELS) smo se pogovarjali v senci, ki jo na ugled Slovenije na evropski ravni meče predsednik vlade Janez Janša. Politično povezovanje Slovenije z državami, kot sta Poljska in Madžarska, našemu ugledu ne koristi, prej škodi, pravi. Kritična je tudi do anonimnih profilov na twitterju, za katere danes vemo, da jih upravljajo kar poslanci in poslanke iz vrst SDS.
Gospa Novak, po desetletni prekinitvi ste že v drugo evropska poslanka. Ste se razveselili vrnitve v Bruselj?
Ja, zelo sem se razveselila in vedno bolj sem vesela, da sem v Bruslju, kajti Slovenija in slovenska politika sta postali precej zakomplicirani. Zato se mi po skoraj desetih letih delovanja v državnem zboru zdi kar dobro, da sem zdaj poslanka Evropskega parlamenta, čeprav so okoliščine dela trenutno nekoliko otežene. Upajmo, da se bodo stvari kmalu normalizirale.
Zakaj se vam zdi slovenska politika tako otežena? Znašli ste se namreč na vseh nivojih politike, zdaj pa pravite, da je na najvišjem nivoju, ki ga politika lahko dosega v Evropi, najudobneje.
Nikakor ne pravim, da je tam najudobneje. Biti evropski poslanec je zelo naporna, pa tudi zelo odgovorna funkcija. Vsak zakonodajni predlog, ki ga sprejmemo v Bruslju, vpliva na življenje v vsej Evropski uniji. V Sloveniji pa so po mojem mnenju v tem boju med koalicijo, opozicijo, levico, desnico, in kakršne izraze pač politika uporablja, stvari vse bolj napete. Velikokrat je politika tudi destruktivna, zato pravim, da mi v tem trenutku veliko bolj ustreza, da sem po desetih letih lahko spet evropska poslanka, sicer je pa delo evropskega poslanca odgovorno in zahtevno.
Z našo državno politiko se morate ukvarjati tudi v Bruslju. Kako tam gledajo na napade na medije, ki jih vrši predsednik vlade Janez Janša?
Svoboda medijev se vedno znova pojavlja v razpravah v Evropskem parlamentu, kajti svoboda medijev je ogroženav več državah EU. Vemo, da je prišlo tudi do smrti novinarjev na Malti in na Slovaškem, potem pogosto govorimo o svobodi medijev oziroma omejeni svobodi medijev na Madžarskem, Poljskem. Tokrat je prav v tem krogu tudi Slovenija, kar ugledu naše države ne koristi, ampak škodi. Pravica do svobode obveščanja je temeljna človekova pravica v demokratični družbi. Ugled Slovenije v Bruslju je tako odvisen od spoštovanja demokratičnih vrednot in spoštovanja svobode medijev. Dogajanje v zvezi z mediji v Sloveniji je obsodila tudi Evropska komisija, predsednica odbora LIBE Sophia in 'tVeld pa je tudi že povabila predstavnike države na pogovor v Evropski parlament, ki bo predvidoma 4. marca.
Ali v Evropi že ocenjujejo, da spadamo med države, kjer je svoboda medijev ogrožena?
Za to je potrebna malo širša analiza. Slovenski mediji imajo precej svobode, saj lahko o marsičem poročajo, so pa nekateri znaki, da bi se to lahko zgodilo, kar je treba preprečiti.
Predsednik vlade sicer rad polemizira s slovenskimi mediji, zdaj pa je začel tudi z evropskimi. Kako primerno je po vaši oceni njegovo komuniciranje z obojimi?
Prepirati se z mediji nikoli ni dobro, saj vas je več, prav tako pa imate veliko moč. Seveda ne trdim, da so mediji tudi vedno objektivni. Marsikaj se piše, kar tudi ni res, nato pa so potrebni demantiji. Sama se zavzemam za objektivne medije, politiki pa smo tudi v javnosti odgovorni za svoja dejanja, zato je prav, da mediji poročajo o našem delu.
V začetku tedna ste rekli, da vas ne bi presenetilo, če bi se Evropska unija odločila, da nad Slovenijo zaradi pritiskov na medije začne vršiti nadzor. Kako verjetno je, da se to zgodi?
Vemo, da je že lani Evropska komisija podala poročilo o stanju vladavine prava in svobode medijev v vseh državah članicah. Tako da ne glede na vse se bo to v prihodnosti vedno znova dogajalo. Več ko bo poročil o možnem kršenju svobode medijev v Sloveniji, več je možnosti, da bomo pod drobnogledom.
Kakšna popotnica pa je to za Slovenijo? Konec leta bomo prevzeli predsedstvo v Evropski uniji. Kako lahko torej država, ki ima tako nestabilen odnos do medijev, predseduje Evropski uniji?
Ne želim si, da bi si predsedovanje Slovenije zapomnili po kršitvah človekovih pravic in omejevanju svobode medijev. Sama si želim, da bi Slovenija dobro opravila svoje predsedovanje, saj je v to zahtevno nalogo vključenih veliko naših ljudi. Treba pa se je zavedati, da sporočila med predsedovanjem dajejo predstavniki države. Upam, da tukaj slovenska politika ne bo naredila preveč napak.
Več slovenskih poslancev iz Evropske ljudske stranke je podalo iniciativo, da bi bilo v Sloveniji treba preveriti svobodo medijev. Vi ste od tega mišljenja odstopali. Ni pa to prvi primer, ko ste odstopali od enotnosti »desne politike« v Sloveniji. Velikokrat se torej pojavljate v senci stranke SDS. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Zagovarjam to, da se stvari razčistijo in da imamo jasno sliko o podobi medijev in medijski svobodi v Sloveniji. Sama torej ne nasprotujem temu, da se stvari raziščejo, da se dobijo verodostojne priče oziroma osebe, ki bodo potrdile eno ali drugo mnenje, vendar na podlagi dokazov. Prav je torej, da se stvari razčistijo in ne postanejo predmet manipulacije z ene ali druge strani.
Če se premaknemo na polje evropskih zadev ... Trenutno je zelo aktualen sveženj za okrevanje po pandemiji. Še konkretneje Next generation Europe. Doslej je svoj program črpanja poslalo le sedem članic. Zakaj tako malo?
Postopki še niso zaključeni. Strategijo je treba Evropski komisiji oddati do konca aprila, šele potem bo ta odločala o tem predlogu. Ravno pred kratkim smo imeli tudi krajši »briefing« z ministrom Černačem, na katerem je povedal, kako daleč je pri pripravi strategije vlada. Vprašala sem ga tudi, koliko je bilo posvetovanj s civilno združbo in zainteresirano javnostjo. Prebral mi je cel seznam udeležencev oziroma zainteresiranih skupin, s katerimi je potekal predhodni posvet. Upam, da to drži in bo načrt za okrevanje zajemal vse tisto, kar v Sloveniji nujno potrebujemo oziroma je v skladu z evropskimi smernicami. Vemo, da mora biti 37 odstotkov sredstev namenjenih za saniranje podnebnih sprememb, 20 odstotkov za digitalizacijo. Na eni strani moramo torej izpolniti te kriterije, na drugi strani pa tudi cilje zelenega dogovora. Slovenija ima torej še čas, da dodela to strategijo, in upam, da bo predložila ustrezen predlog.
To je prvi primer, da se evropska sredstva namenijo neposredno tem, ki so jim namenjena, in ne preko prestolnic, ki nato razpisujejo razpise. Je tudi to razlog, da je svoje programe doslej predložilo tako malo članic?
Mislim, da to ni razlog. Države svoje programe še pišejo. Smo pa prav zaradi tega, ker bo šel denar neposredno v posamezne države članice, v Evropskem parlamentu zahtevali uvedbo klavzule o spoštovanju vladavine prava.Znano je, da sta Madžarska in Poljska temu prvotno nasprotovali. Takrat je bilo stališče Evropske komisije, da v kolikor se bo izkazalo, da določene države uporabljajo koruptivne prakse, ne zaslužijo evropskega denarja, zato bo denar za posamezne projekte odšel neposredno do državljanov. V tem skladu za okrevanje je točno določeno tudi, da bo Slovenija prejela skupno 5,2 milijarde evrov sredstev, od tega 1,6 milijarde nepovratnih. Ta denar mora biti porabljen transparentno, za prave namene in cilje. To pa bo preverjala Evropska komisija, ker vemo, da je v nekaterih državah članicah prišlo do korupcije. Gre za veliko denarja in transparentnost mora biti zagotovljena.
Posebej za Madžarsko je značilno, da s tem denarjem upravlja politična elita, ki ga deli po družinskih kriterijih. Je to tisto, kar skrbi Evropsko unijo?
Da, to je bilo bistveno. Tudi Evropski parlament je pogojeval potrjevanje večletnega finančnega okvira in sklada za okrevanje s tem, da vnesemo tudi mehanizem vladavine prava. Potem je prišlo do kompromisnega dogovora, da o tem vprašanju odloča evropsko sodišče. Prav je, da nekdo nad tem bedi, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenih obtoževanj. Dosedanja poročila kažejo, da so se z evropskimi sredstvi okoriščali ne samo predstavniki vlade, temveč tudi tisti, ki so z njimi povezani.
Javnomnenjske raziskave so vas pred kratkim uvrstile najvišje na lestvici politikov v Sloveniji. Čemu to pripisujete?
Vedno zastopam in stojim za tem, kar mislim, da je prav. Seveda sem hvaležna, če mi ljudje namenijo dobre ocene, a moje delo mora nemoteno potekati naprej, ne glede na to, kakšne so ocene anket. Zanimivo pa je, da se z anketami najpogosteje ukvarjajo tisti, ki pravijo, da so le-te zlagane. Sama temu ne posvečam preveč pozornosti in opravljam svoje delo naprej. So pa tudi nekatere ankete večkrat razlog za dodatne napade name in za razna podtikanja.
Domnevam, da gre za napade z desnice. Vas dojemajo kot grožnjo?
Največ napadov se dogaja s strani anonimnih profilov, ki širijo svoja zlonamerna sporočila preko družbenih omrežij.
Kako gledate na to, da se javno mnenje ustvarja z ljudmi, ki se skrivajo in predstavljajo pod drugimi imeni?
To je nesprejemljivo. Vsak, ki misli, da govori resnico, in želi nekaj sporočiti, naj to stori pod svojim imenom in naj za svoje zapise tudi odgovarja. Z anonimnimi zapisi se namreč širijo samo laži, nestrpnost in sovražni govor, kar pa razmere v naši družbi še poslabšuje.
Se je ob rezultatih ankete prebudil kakšen premislek o tem, kje se želite videti v prihodnje?
Trenutno sem osredotočena na delo evropske poslanke in sem vesela ter hvaležna, da so me ljudje izvolili na to funkcijo. Sama osebno nimam želje ponovno kandidirati za predsednico države, saj želim mandat evropske poslanke dokončati. Sem pa ljudem, ki želijo, da kandidiram, obljubila, da o vsem, preden dokončno rečem ne, še enkrat dobro premislim.
Kako bi sploh razumeli vlogo predsednika republike? Ali trenutni predsednik to vlogo zadovoljivo opravlja?
Aktualni predsednik se trudi, da bi bil predsednik vseh državljanov. Seveda pri tem naredi tudi kakšno napako. Vedeti pa moramo, da nihče ne more delati tako, da bi ustregel vsem. Mandat se bo iztekel, kandidirati pa ne more več, Slovenija bo torej iskala novega predsednika. Zagotovo je pomembno, da bo to oseba, ki ji ljudje zaupajo. Upam, da bo v Sloveniji prišel tudi čas, da bo na tem mestu predsednica. Ne govorim o sebi, ampak na splošno o ženski, ki bi bila prva predsednica Slovenije.
Predsednik republike v Sloveniji nima velikih pooblastil in ne predstavlja izvršne oblasti, nekoč pa je bil predsednik republike moralna avtoriteta. Je to še danes?
Predsednik republike naj bi bil moralna avtoriteta, zato ga ljudje tudi izvolijo. Ker pa je vsak predsednik tudi človek, verjamem, da lahko pri svojem delu dela tudi napake. Seveda pa si vsi želimo, da bi to funkcijo opravljal človek, ki bi Slovenijo predstavljal dostojno in bil s svojim ugledom in zgledom luč v državi. Ne glede na to, da nima velikih pooblastil, mora biti torej predsednik republike svetla točka države oziroma ideal, po katerem se tudi drugi državljani zgledujejo.
