Če je bil Dr. Krek glede trenutnega trenda, povezanega s širjenjem virusa sars-cov-2 med prebivalstvom, precej črnogled, pa je toliko bolj zasijal ob podatkih o smrtnosti v Sloveniji. Razlog za to je sicer našel v selektivni interpretaciji podatkov.
A začnimo na začetku. Trend se je v zadnjih dnevih obrnil navzgor, »to ni dobro,« je preteče začel Krek, ki je poudaril, da je to napovedal že v zadnjem nastopu, a da je takrat upal, da se to ne bo zgodilo. »Zdaj nimam več kaj upati, situacija je jasna, gremo očitno iz stagnacije počasi navzgor.« To po njegovem mnenju kažeta tudi krivulji 14- in 7-dnevne incidence novoodkritih primerov. Predvsem slednja se je že ustavila oziroma »ne pada več navzdol,« kar pomeni, da imamo »očitno zadaj nekaj zadev, ki nam preprečujejo padec dnevne incidence.«
Kritična je predvsem obalno-kraška regija, v primeru katere Krek vidi morebitno težavo tudi v njeni meji z italijansko deželo Furlanija-Julijska krajina, kjer je prisotnost angleške različice oziroma »britanskega seva,« kot pravi Krek, po včerajšnjih podatkih 25-odstotna. Ker je »intenziteta menjave ljudi na obmejnem območju velika,« je hipotetično ta različica lahko prispela tudi na našo Obalo, je še pojasnil Krek, ki sicer drugi problem epidemiološke slike v Sloveniji vidi tudi v tem, da preostale, trenutno oranžne regije, ne grejo proti rumeni fazi. »Ko jaz gledam podatke bolj natančno, se nam tudi v nekaterih teh regijah reprodukcijsko število dviguje,« je razložil in dodatno pojasnil, da se pa situacija slabša počasi, »tako da je težko opaziti, če ne greš ravno z občutljivimi inštrumenti noter.«
Smrtnost v Sloveniji, glede na Krekovo izbiro
Pri svoji drugi temi, torej smrtnosti, je Krek postal bolj veder. Pojasnil je, da v zadnjih tednih veliko »posluša, da smo najbolj obremenjeni s smrtnostjo in skratka, da imamo največ smrti.« Krek zadeve vidi drugače, za kar je postregel z nekaterimi podatki in se obregnil ob druge informacije v javnosti, češ, da so pavšalni in da se z njimi »naše državljane in prebivalce straši,« česar si na NIJZ ne želijo.
Da bi dokazal svoje, da torej glede smrtnosti, povezani s covid-19, v Sloveniji nismo tako slabi, je najprej podal podatke z arbitrarnega datuma 24. februar, iz katerih je razvidno, da je glede na število smrti v posameznem dnevu pred nami veliko število evropskih držav, najslabše je na Češkem in Slovaškem. Nato je predstavil sedemdnevno povprečje smrti in pojasnil, da je tudi tukaj pred Slovenijo »izredno veliko držav.« Dodal je še nekaj grafov, kot je denimo število umrlih v zadnjem tednu. »Slovenija nikakor ni na vrhu, kot se skuša v javnosti plasirati,« je bil jasen Krek, mi pa lahko jasno dodamo, da v znanosti tovrstnemu prikazovanju podatkov pravijo »izbiranje najboljšega« oziroma »čezmerno urejanje« podatkov, po domače, »pobiranje češenj« (cherry picking). Nihče namreč ne izpostavlja, da je Slovenija med najslabšimi v zadnjem tednu ali zadnjih dnevih epidemije. Je pa Krek nato predstavil še en graf, ki je nekoliko bolj poveden in predvsem bolj relevanten, namreč število smrti na milijon prebivalcev v celotnem obdobju epidemije. Iz njega je razvidno, da je Slovenija na neslavnem četrtem mestu na svetu, pred njo so zgolj Češka, Belgija in San Marino. Krek je to sicer interpretiral po svoje. »Tudi tu nismo na vrhu,« je poudaril in dodal, da če se bo trend nadaljeval, bomo »drseli navzdol«. Res je, smo pa četrti in se borimo tudi za stopničke, dodajamo.
Presežna umrljivost
Če je iz Krekove predstavitve mogoče izluščiti kar koli vzpodbudnega, je to dejstvo, da v Sloveniji presežna umrljivost glede na lansko leto krepko in »lepo« pada, pri čemer, kot je pojasnil Krek, »lepo« pada tudi umrljivost v domovih za starejše, kar je posledica cepljenja. Število umrlih se nam niža tudi med splošnim prebivalstvom, »trendi, kot vidite, so vsi negativni in gredo navzdol, tako da smo na področju umrlih trenutno kar lepo pozicionirani.« Precej smo padli tudi pri »deležu smrti med odkritimi covid-19 obolenji,« kjer smo bili 23. februarja boljši od številnih držav, je še povedal. Podobnega grafa sicer nismo videli novembra ali na začetku decembra, pa dodajamo mi. Ta padec je Krek sicer pripisal zelo dobri obravnavi v slovenskih zdravstvenih ustanovah, pri čemer se je za »požrtvovalnost« zahvalil vsem zdravstvenim delavcem. Za konec je predstavil še primerjavo presežne umrljivosti v Evropi, kjer je poudaril, da zdaj sodimo med države z nizko presežno umrljivostjo. Decembra je bila slika seveda drugačna,a Krek tega ni izpostavil.
