Od takrat dejansko živimo v nekih izrednih razmerah in nenehnem spreminjanju ukrepov, od sproščanja do zaostrovanja. Kot da gre za začarani krog. Izvajanje številnih gospodarskih dejavnosti je omejeno oziroma prepovedano, prav tako gibanje ljudi. Vlada pod vodstvom Janeza Janše je v letu dni sprejela osem paketov tako imenovanih protikoronskih zakonov (PKP), s katerimi poskuša blažiti ekonomske posledice krize. Med ukrepi izdatne pomoči gospodarstvu sta subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa ter plačilo nekritih fiksnih stroškov.
Najvišji zneski turističnim ponudnikom
V ukrep čakanja na delo je bilo od marca lani do sredine letošnjega februarja vključenih blizu 31.000 poslovnih subjektov (delodajalcev) in 210.000 delavcev. Izplačali so za dobrih 400 milijonov evrov finančne pomoči. Največ je je prejel novogoriški Hit (hoteli in igralnice), in sicer 7,8 milijona evrov. Tudi drugi največji prejemnik prihaja iz turističnega sektorja – Sava Turizem, ki je z dejavnostjo prisoten tudi na Ptuju (Terme Ptuj). Pomoč države za ukrep čakanja na delo, ki so jo prejeli v Savi Turizmu, je znašala 3,7 milijona evrov. Med največjimi prejemniki državne denarne pomoči za premostitev kriznega obdobja so nadalje na lestvici podjetja v kovinski industriji. Novomeškemu Revozu je država ukrep čakanja na delo financirala v znesku 3,5 milijona evrov, Slovenske železnice – Vleka in tehnika, ki imajo delavnice tudi na Ptuju, so prejele 3,3 milijona evrov, enako zreški Unior. Tri milijone evrov subvencije je pridobilo podjetje Ljubljanski potniški promet (LPP), 2,8 milijona ponudnik avtobusnih in drugih prevozov Nomago, 2,4 milijona evrov pa podjetje Hella Saturnus, ki se ukvarja s proizvodnjo svetlobne opreme za vozila. Dva milijona evrov pomoči so za čakanje na delo pridobili v kidričevskem Talumu, kjer so se odločili koristiti tudi subvencijo za skrajšani delovni čas. Iz tega ukrepa so prejeli dodatnih 250.000 evrov. Med večjimi prejemniki denarja za čakanje na delo (nad milijon evrov) so podjetja iz skupine Slovenskih železnic (Tovorni promet, Potniški promet in Slovenske železnice), Goodyear Dunlop Sava Tires, Hidria, LTH, Mahle Electric Drives Slovenija, Istrabenz, Cimos in Novem Car Interior Design.
134 mio. evrov za fiksne stroške in 35 mio. evrov za skrajšani delovni čas
Od junija lani lahko delodajalci zaprosijo za subvencijo za skrajšani delovni čas. Pomoč je doslej koristilo blizu 7800 poslovnih subjektov za 41.400 delavcev. Skupni znesek izplačanih pomoči je 35 milijonov evrov. V spodnjepodravski regiji je bila pomoč odobrena (izplačana) 195 delodajalcem za skupno 1240 delavcev. Znesek izplačanih pomoči je 1,1 milijona evrov.
Dodatnih 134 milijonov evrov je vreden finančni paket pomoči podjetjem in drugim poslovnim subjektom za delno povračilo nepokritih fiksnih stroškov. Pomoč je prejelo 15.700 upravičencev.
Podatke o pomočeh za čakanje na delo in subvencioniranje delovnega časa so nam posredovali z Zavoda RS za zaposlovanje, kjer skrbijo tudi za izvajanje obeh ukrepov, podatke o pomočeh za delno povračilo nekritih fiksnih stroškov pa smo prejeli s finančne uprave.
Delavci zaradi manj delovne obveznosti ne bodo oškodovani pri upokojevanju
Glede na to, da so številni delavci že od marca lani bodisi na čakanju na delo bodisi delajo po skrajšanem delovnem času, nas je zanimalo, ali bo to kakorkoli vplivalo na njihov obračun delovne (pokojninske) dobe oziroma ali bo to pomenilo, da bi morali delati dlje za dosego polne starostne (in delovne) pokojnine.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so pojasnili, da delavci, ki so napoteni na začasno čakanje na delo in prejemajo nadomestilo plače v višini 80 odstotkov, ohranijo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. »To z vidika pokojninske zakonodaje in obvezne vključitve v zavarovanje pomeni, da so ne glede na višino nadomestila plače še vedno vključeni v zavarovanje za polni delovni čas, zavarovalna doba se bo štela v polnem trajanju.«
Popolnoma enako velja za delavce, za katere velja ukrep skrajšanega delovnega časa. »Ohranjajo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja,« so poudarili na ministrstvu in dodali: »Delavec je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen za polni delovni čas, zato se mu bo tudi zavarovalna doba štela v polnem trajanju, ne glede na to, da mu je odrejeno delo z delovnim časom, krajšim od polnega.«
