Za dejavnost servisiranja vozil je ves čas veljala izjema, da se lahko opravljajo nujna popravila, med izjeme so spadala tudi popravila vozil, ki jih za opravljanje dejavnosti potrebujejo podjetja.
V Sloveniji je 3500 pravnih oseb, ki opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles. Tako kot večina drugih dejavnosti morajo tudi serviserji avtomobilov zaradi epidemije upoštevati razne omejevalne ukrepe. Ti so se, kot smo tega od naše vlade vajeni, tudi za to dejavnost spreminjali iz dneva v dan. Novembra so avtoservisne dejavnosti spadale med izjeme. Nato so jih tik pred novim letom prepovedali, a dopustili izjemo, da se lahko opravljajo nujna popravila. Prav tako so se lahko servisirala vozila v lasti podjetij. Prepoved poslovanja avtomobilskih servisov s potrošniki je nato veljala do nedavnih sprostitev ukrepov.
Kaj je nujno
A času zaprtja dejavnosti so se podjetja, ki se ukvarjajo z avtoservisno dejavnostjo in si na trgu sicer konkurirajo, med seboj povezala, saj so ugotovila, da se srečujejo s podobnimi težavami. Andrej Štih, predstavnik podjetja Groupauto Adria, ki zastopa interese 25 serviserjev, nam pove: »Če vlada dopušča cestni promet, mora dopustiti tudi servisiranje, sicer je ogrožena varnost v cestnem prometu. Da se lahko opravljajo nujni servisi, se sicer dobro sliši, a kdo je tisti, ki presodi, kateri servis je nujen? Če vam pregori žaromet, je to na prvi pogled le manjše popravilo, a nekateri avtomobili so narejeni tako, da je potreben poseg, ki ga ne more vsak opraviti sam. Je torej menjava žarnice nujen ali nenujen poseg? Se lahko v času najstrožjih ukrepov vozimo z neizpravnimi vozili? Gre seveda za banalen primer, a ukrep je na tem področju nedorečen, in na koncu smo odvisni od tega, kako si vladne odloke razlagajo inšpektorji.«
Čas za pripravo
Res je, da je dejavnost avtoservisov trenutno dovoljena, a kaj če se epidemiološka slika spet poslabša? Andrej Štih pravi, da so vlado, ministrstvo za gospodarstvo, celo NIJZ večkrat pozvali, da je čas za dogovor, pod kakšnimi pogoji bi avtoservisi lahko delovali tudi ob vnovičnem zaprtju dejavnosti. »Zdaj je čas, da razmislimo, kaj lahko storimo, in se pripravimo na morebitni tretji val,« pove in doda: »Avto je mogoče na servis sprejeti tudi, ne da bi se serviser in stranka srečala. Celotno poslovanje lahko poteka brezstično, avtomobile lahko po servisu razkužimo. Vse je le stvar dogovora. Da bi kot predstavniki stroke lahko pristojnim pojasnili, kaj zmoremo, in da nam zdravstvena stroka pojasni, kako je treba urediti našo dejavnost, smo predlagali že več sestankov, a odgovora do danes nismo prejeli. Nikakršnega. Kot da nas ni.«
Gluha ušesa
Tudi Sekcija pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili pri GZS-PTZ in Sekcija avtoserviserjev pri OZS sta pred časom na vlado naslovili pismo, v katerem ugotavljajo, da pripravljenosti pristojnih za pogovor ni. Ugotavljajo tudi, da lahko omejitve privedejo do okvar in posledično večje materialne škode na vozilih ali celo do prometnih nesreč zaradi okvare neustrezno vzdrževanih vozil. Da je v času prepovedi opravljanja avtoservisne dejavnosti znova zacvetela siva ekonomija, zaradi česar denar izgublja tudi proračun. Ob tem poudarjajo, da avtoservisi, avtosaloni in avtopralnice nikoli niso bili vir okužb in da je dejavnost na teh področjih mogoče organizirati epidemiološko varno.
Neodgovorjena vprašanja
Na ministrstvo za gospodarstvo smo naslovili več vprašanj, med drugim tudi, kaj nameravajo storiti, če bi se epidemiološka slika spet poslabšala in bi znova začele veljati omejitve. Kot kaže, na ministrstvu za gospodarstvo živijo za trenutek, saj so nam odgovorili zgolj, da trenutni odlok dovoljuje dejavnost popravil in vzdrževanja vozil. Tudi sami menimo, da naša država potrebuje optimizem, a odgovorni ljudje, kar bi vladajoča politika morala biti, bi se ob tem, da upajo na najboljše, morali pripraviti na najslabše.
