Minuli teden je pretežni del domače in evropske javnosti obsodil tviteraški napad predsednika vlade Janeza Janše na tujo predstavnico sedme sile.
Tokrat jo je »skupila« novinarka uglednega spletnega medija Politico, ki je napisala članek z naslovom Znotraj slovenske vojne proti medijem, v katerem je ocenila, da Janša z napadi na novinarje ustvarja ozračje strahu.
Premier ji je odgovoril z napadom in zapisal, da je bilo novinarki naročeno, naj ne pove resnice. Kdo naj bi ji to naročil, Janša ni pojasnil, za slovensko javnost pa ni nobenega dvoma, da je imel premier v mislih globoko državo, novo Udbo oziroma »izrojeno levico«, kot stranke levega političnega pola radi označujejo propagandni stroji največje vladne stranke.
Evropska poslanka iz Nizozemske in vodja skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic, Sophie in 't Veld, je po tem dogodku ocenila, da obstaja dovolj podlage za spremljanje razmer v Sloveniji.
Slovenske evropske poslance smo med drugim povprašali, kakšno je njihovo stališče o oceni nizozemske poslanke in ali podpirajo takšen nadzor. Odgovore smo prejeli od šestih poslancev, medtem ko poslanka in poslanec premierjeve stranke SDS, Romana Tomc in Milan Zver, na vprašanja nista odgovorila.
O Sloveniji že marca?
Evropski parlament bo marca na plenarnem zasedanju razpravljal o vladnih poskusih utišanja svobodnih medijev na Poljskem in Madžarskem. Druga največja politična skupina v Evropskem parlamentu, S&D, pa bo vložila zahtevo, naj se razprava razširi tudi na Slovenijo, je v petek popoldne sporočila evropska poslanka Tanja Fajon (SD), katere stranka je članica S&D.
Večine poslancev evropski nadzor ne bi presenetil
»Namen tovrstnega nadzora ni slepo obtoževanje, temveč ugotavljanje dejstev, opozarjanje na nepravilnosti in pomoč pri preseganju morebitnih ugotovljenih nepravilnosti,« sta v skupnem odgovoru zapisala Irena Joveva in Klemen Grošelj iz LMŠ. Po njuni oceni vlada s svojimi politikami in dejanji sistematično ogroža svobodo medijev. Ob tem sta naštela »neprimerne« predloge sprememb medijske zakonodaje, prenos lastništva STA z vladnega urada za komuniciranje na novoustanovljeni demografski sklad in začasno ustavitev financiranja STA, ki se je »rešila šele po intervenciji evropskih komisark Margrethe Vestager in Vere Jourove«.
Predsednica SD in evropska poslanka Tanja Tajon podpira nadzor zaradi skrbi, da Slovenija drvi v popolnoma napačno smer in se »nevarno približuje avtokratskim politikam, ki jih sprejemata problematični Poljska in Madžarska«. Ob tem opozarja, da je Slovenija pred začetkom prevzema predsedovanja Svetu Evropske unije: »Zato dejanja naše vlade upravičeno vzbujajo skrb pri več državah članicah in zato nikakor ne razumem nizkotnih in razdiralnih potez našega premierja.« Medtem ko njen poslanski kolega iz vrst SD pravi, da Janševo tvitanje v odnosu do domačih in tujih novinarjev že samo po sebi upravičuje skrbi pristojnega odbora Evropskega parlamenta.
Nadzor Evropskega parlamenta prav tako ne bi presenetil poslanke NSi Ljudmile Novak, ki je sicer članica Evropske ljudske stranke, katere del je tudi SDS. Objektivno poročanje medijev na podlagi dejstev in upravičena kritika oblasti sta dve temeljni vrednoti, ki bi ju morali po njenem prepričanju spoštovati mediji in oblast. Čeprav so politiki z mediji večkrat v dvoboju, je svoboda medijev nekaj, kar je nujno za obstoj demokratičnih vrednot, meni Novakova. »Ugled Slovenije je odvisen tudi od spoštovanja demokratičnih vrednot in svobode medijev. Ne želim si, da bi se Slovenija v očeh mednarodne javnosti znašla v skupini držav, kjer je medijska svoboda ogrožena. Prepiri s tujimi medijskimi hišami nam ne koristijo, ampak škodijo,« je dodala.
Poslanec SLS Franc Bogovič je prepričan, da gre pri pobudah nizozemske evropske poslanke in tudi članku Politica za nadaljevanje politične akcije proti vladi na evropskem parketu, »za katero deloma odkrito, deloma prikrito stojita tudi slovenski SD (S&D) in LMŠ (Renew) oziroma njuni evroposlanci«. Če bi si Sophie in 't Veld resnično želela celovito razpravo o demokraciji in medijih v Sloveniji, pa ji Bogovič predlaga, da jo razširi prav na jedro problema lastništva slovenskih medijev, skozi slovensko tranzicijo pa do danes.
Štirje poslanci obsojajo poteze direktorja Ukoma
Stranka SDS na evropskem parketu ob razpravi o regulaciji družbenih omrežij poudarja pravico do svobode govora, zato smo evropske poslance povprašali tudi, kaj menijo o potezah vladnega urada za komuniciranje, ki ministrom in vodilnim javnim uslužbencem daje oziroma zavrača dovoljenja za nastop v medijih.
Franc Bogovič (SLS) se je izognil odgovoru na vprašanje, preostali štirje slovenski poslanci pa takšno ravnanje direktorja Ukoma Uroša Urbanije, ki je bil sicer prvi odgovorni urednik portala in televizije Nova24, obsojajo.
Novakova poudarja, da je pravica do obveščenosti v sodobni demokratični družbi temeljna človekova pravica. »Težko razumem zadnja ravnanja Ukoma, ki prepoveduje nastope strokovnjakom, ki se v okviru vladnih delovnih skupin spopadajo z virusom covida-19. Iskreno upam in si želim, da bi Ukom vendarle spregledal, da takšno ravnanje v času tako hude zdravstvene krize ni primerno,« pravi poslanka NSi.
Poslanca LMŠ Joveva in Grošelj pravita, da bi takšno ravnanje Urbanije lahko označili za posredno cenzuriranje in prikrivanje informacij pred javnostjo, kar je kršitev ključne naloge urada. »Gre za neko novo, nenavadno prakso in politizacijo urada vlade, ki – milo rečeno – ni v skladu z načeli demokratične države,« sta zapisala v skupnem odgovoru.
Za predsednico Socialnih demokratov in evropsko poslanko Tanjo Fajon ter evropskega poslanca SD Milana Brgleza je takšno ravnanje Ukoma nezaslišano. »To razumem predvsem kot nelagodje, strah vlade, da bi ljudje na vodilnih položajih povedali kaj, kar ni popolnoma v skladu z mnenjem ali navodili premierja. Hkrati je seveda to tudi degradacija oseb, ki so na najvišjih položajih v državi in imajo kot take v vsaki zreli demokraciji ne le pravico, temveč dolžnost povedati svoje mnenje,« je prepričana Fajonova.
