Vlada je 1. oktobra lani dokončno sprostila cene goriv v Sloveniji. Kot so na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, povedali takrat, so na podlagi analiz ugotovili, da ukrep reguliranja cen ni več potreben. Pred tem dogodkom smo lahko v Sloveniji po zaslugi padca cen nafte na svetovnih trgih zaradi epidemije covida-19 uživali v poceni gorivu, katerega vrednost je vlada dlje časa ohranjala pri enem evru na liter. Nasprotnikov vladne poteze ni bilo malo. Slovenski trg je majhen, bolj ali manj ga obvladujeta dva ponudnika, Petrol in OMV, in verjetnost, da bi močna konkurenca silila trgovce z gorivi v nizke cene, je sila majhna. Vlada je imela srečo, da so v začetku oktobra cene goriv na svetovnih trgih zanihale navzdol in se je cena goriva znižala pod en evro. Podporniki vlade so v tem videli potrditev njene bistroumnosti, nekateri so se prek družbenih omrežij za poceni bencin zahvaljevali celo predsedniku vlade osebno.
Višanje cen goriv
A ekonomija kljub epidemiji deluje naprej, cene nafte so spreminjajo dnevno in se odzivajo na vsako bodisi dobro bodisi slabo novico. Obet cepiva in začetka vrnitve v normalnost je začel zviševati tudi cene nafte in posledično goriv; 30. decembra so tako cene goriv tudi zunaj avtocest in hitrih cest presegle mejo enega evra za liter, v zadnjem mesecu pa bolj ali manj rastejo. Zadnji podatki s strani Gorivo.si kažejo, da se cene gibljejo okoli 1,074 evra za liter neosvinčenega bencina in 1,123 evra za liter dizelskega goriva.
Nepregledna ponudba
Gibanja cen goriv so skladna z gibanjem cen surovin na svetovnih trgih, kar so zdaj najbrž ugotovili tudi privrženci aktualne vlade, zato ob zadnjih podražitvah zahval politikom na oblasti ni več. Pojavlja pa se kar nekaj težav s preglednostjo trga. Cene se namreč spreminjajo dnevno in nekateri ponudniki so jih umaknili z velikih tabel pred bencinskimi servisi, zaradi česar potrošniki v trenutku, ko zavijemo na bencinski servis, ne vemo, kakšna cena goriva nas tam čaka. Na spletu se je sicer pojavila množica aplikacij, ki spremljajo cene goriv, zelo pregledno so zbrane tudi na vladni spletni strani Goriva.si, a neposredna vizualna informacija je po ugotovitvah institucij za varovanje potrošnikov bistvenega pomena, zaradi česar so se na umik cen z obcestnih tabel odzvali tako v Agenciji za varstvo konkurence kot pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Kje je ceneje
Kljub zagotovilom vlade, da bo sprostitev cen prinesla večjo konkurenčnost in bolj raznoliko ponudbo, tega ob trenutnih cenah ni opaziti. V mestih se cene goriv glede na ponudnika ne razlikujejo, z izjemo bencinskih servisov, ki se nahajajo ob prodajalnah ene od tujih trgovskih verig, kjer pa so cenejše gorivo točili že pred liberalizacijo trga. V primerjavi s sosednjimi državami lahko ugotovimo, da lahko v Avstriji ceneje točimo dizelsko gorivo (približno 1,03 evra za liter, 95-oktanski bencin pa je dražji, liter stane 1,1 evra). V Italiji je gorivo že tradicionalno dražje, za liter dizla je treba odšteti 1,35 evra in za liter neosvinčenega bencina 1,46 evra. Na Hrvaškem je 95-oktanski bencin po 1,25 evra in dizel po 1,2 evra za liter. Madžari pa svoje jeklene konjičke polnijo po približno enakih cenah kot mi. Glede na podatke s spletne strani AMZS, kjer lahko primerjamo povprečne cene goriv vseh evropskih držav, spada Slovenija med države s cenejšim gorivom; upajmo, da tako tudi ostane.
Lep dobiček
Liberalizacijo cen goriva je sicer pospremila tudi zgodba o »poslovnem instinktu« ministra za okolje Andreja Vizjaka. Ta je pred sprostitvijo cen kupil 415 delnic Petrola, ki so bile ob nakupu vredne 120 tisoč evrov. Kot je dejal, se mu je zdel nakup delnic dobra poslovna priložnost. Njegove delnice so danes vredne že 140 tisoč evrov, od sprostitve trga dalje pa je Petrol kupil verigo bencinskih servisov na Hrvaškem; v svoji strategiji tudi po zaslugi liberalizacije cen predvideva letos 104 milijone evrov dobička, katerega polovica naj bi šla v dividende, torej tudi v žep našega okoljskega ministra. V Vizjakovem nakupu delnic protikorupcijska komisija ni našla nič spornega, posel pa je še vedno pod drobnogledom Agencije za trg vrednostnih papirjev.
