Britansko-švedsko podjetje AstraZeneca bo Evropski uniji tako v prvem četrtletju v primerjavi s ponudbo iz prejšnjega tedna dobavila dodatnih devet milijonov odmerkov cepiva, skupaj 40 milijonov odmerkov. Von der Leynova je po virtualnem srečanju z izvršnimi direktorji farmacevtskih podjetij, s katerimi je EU sklenila pogodbe o dobavi cepiv, hkrati dodala, da bo podjetje razširilo tudi svoje proizvodne zmogljivosti cepiva v Evropi ter da bodo z distribucijo začeli en teden prej, kot je bilo načrtovano.
Prejšnji teden je AstraZeneca napovedala, da bo v prvem četrtletju Uniji dobavila 31 milijonov namesto dogovorjenih 80 milijonov odmerkov cepiva. Unija se je z AstraZeneco dogovorila za skupaj 400 milijonov odmerkov cepiva. Potem ko je podjetje napovedalo, da bo v prvem četrtletju tega leta Uniji dobavilo precej manj odmerkov, ki so za to obdobje predvideni po pogodbi, se je med EU in družbo razvnel oster spor. Komisija je pripravila tudi mehanizem, ki omogoča prepoved izvoza cepiv, če podjetje ne izpolni obveznosti do Unije.
Von der Leynova se je v luči zamud pri dobavi cepiv danes na virtualnem srečanju pogovarjala z izvršnimi direktorji farmacevtskih podjetij, s katerimi je EU podpisala pogodbe o vnaprejšnji dobavi cepiv. To so Pfizer in BioNTech, Moderna, AstraZeneca, Sanofi-GSK, Johnson & Johnson in CureVac.
O obrambi EU pred biološkimi tveganji
Pojav različic novega koronavirusa povečuje neposredno nevarnost zmanjšane učinkovitosti nedavno odobrenih cepiv proti covidu-19, so sicer danes po virtualnem srečanju sporočili v Bruslju.
Pandemija je pokazala, da so omejevalni dejavnik proizvodne zmogljivosti, zato je bistvenega pomena spoprijeti se s temi izzivi, so sporočili. Namen videokonference je bil začetek priprav na evropsko obrambo pred biološkimi tveganji. Cilj je financirati načrtovanje in razvoj cepiv ter kratkoročno in srednjeročno povečati proizvodnjo.
"V razpravi so bile raziskane zahteve za zelo hiter razvoj, proizvodnjo in regulativno odobritev cepiv za različice covida-19 v EU," je sporočila Komisija, ki je srečanje označila kot "zelo konstruktivno".
Komisija bo v sodelovanju z zasebnim sektorjem ustanovila nov organ EU za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (Hera), ki bo pomagal predvideti grožnje in pripravil odzive, so sporočili v Bruslju po srečanju. Agencija Hera bo namenjena odzivanju na izredne zdravstvene razmere ter naj bi zagotovila bolj strukturiran pristop k odzivanju na pandemijo.
V pogovoru so sodelovali tudi evropska komisarja Stella Kiriakides in Thierry Breton, posebna svetovalca predsednice Komisije za koronavirus Peter Piot in Moncef Slaoui ter izvršna direktorica Evropske agencije za zdravila Emer Cook.
