V začetku decembra je poslanka Anja Bah Žibert (SDS) ministrici za pravosodje Lilijani Kozlovič (SMC) zastavila poslansko vprašanje, ki je ostalo neodgovorjeno.
Poslanko je zanimalo, kako ministrica komentira »zavržno ravnanje vodje oddelka za etažno lastnino pri Okrajnem sodišču v Ljubljani sodnice Urške Klakočar Zupančič«. Omenjena je na facebooku zapisala objave, ki prevprašujejo ravnanje predsednika vlade Janeza Janše. Kritizirala je njegovo ravnanje ob preuranjeni čestitki poraženemu Donaldu Trumpu in se za njegovo ravnanje opravičila svojim mednarodnim prijateljem.
Nadalje je Klakočar Zupančičeva delila objave poslanke Violete Tomič (Levica), ki so vsebovale besedno zvezo »smrt janšizmu«. Prevpraševala je tudi navodila policistom, naj oglobijo kršitelje ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa. »Vedite, da je to odredba Janeza Janše, ki je na seji vlade ukazal, naj gredo policaji na ceste in občinske meje ter poberejo globe. Opozoril ne bo, izdajali bodo prekrškovne globe, zato bodite v naslednjih dneh previdni. Ne gre za vašo varnost in zdravje, treba je napolniti prazno proračunsko malho. Upam, da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin, do takrat pa pazite nase,« je sodnica zapisala na facebooku.
»Poleg navedb, ki so po sami vsebini sovražni govor in napad na integriteto omenjenih oseb, med njimi celo večkratni napad na osebnost predsednika vlade RS Janeza Janše, vsebina teksta z dne 28. novembra 2020, ki je izrazito politične narave, deljenje videa Levice s komentarjem in podobno, nakazuje na politično angažiranost sodnice in izkazuje njeno izrazito pristranskost in politično udejstvovanje. Iz obnašanja sodnice Urške Klakočar Zupančič izhaja najmanj to, da kot sodnica ne varuje sodniškega ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti sojenja,« meni Bah Žibertova.
Poslanko je zato zanimalo, ali je ministrstvo s temi objavami seznanjeno in kako namerava zoper njih ukrepati. Poslansko vprašanje je ostalo neodgovorjeno, ministrstvo nam glede tega ni odgovorilo niti na novinarsko vprašanje.
Vlada blokira imenovanje tožilcev
Nadaljnje indice, da vlada blokira delovanje ministrstva za pravosodje, gre najti v dejstvu, da je slednje že pred meseci posredovalo seznam tožilcev, ki morajo biti le še imenovani. Portal Necenzurirano poroča, da je nezasedenih kar petina tožilskih mest.
Na ministrstvu za pravosodje so za Necenzurirano potrdili, da trenutno na imenovanje čaka šest kandidatov s petih razpisov. Od tega trije na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, ki je kadrovsko najbolj podhranjeno v državi. Skoraj vsi kandidati na imenovanje čakajo že nerazumno dolgo.
Ministrstvo se je ob našem ponovnem vprašanju zavilo v molk. Pri tem velja poudariti, da je imenovanje tožilcev s strani vlade zgolj formalnost, saj vse postopke vodi pravosodno ministrstvo. Vlada namreč po zakonu ni pristojna za naknadno preverjanje tožilcev.
Pravosodno ministrstvo po razpisu v uradnem listu seznam kandidatov pošlje tožilstvu, na katerem potrebujejo nove tožilce. Kandidate nato oceni vodja tožilstva, na državnotožilskem svetu pa preizkusijo njihovo strokovno znanje, osebnostne lastnosti in druge veščine. Mnenje pošljejo kandidatom in vodji tožilstva, po morebitnih pripombah pa dokončno mnenje dobi pravosodna ministrica, ki potem predlog za imenovanje pošlje na vlado. Takšna ureditev poskuša v največji možni meri varovati neodvisnost tožilstva od vsakokratne vladajoče politike; dejstvo, da je bila povožena prek formalnosti imenovanja, pa kaže na to, da je ministrstvo za pravosodje tudi v tej ključni točki podrejeno politični volji predsednika vlade.
Janševe kaprice tudi na sestankih s Šketo
Pravosodna ministrica Kozlovičeva ni odgovorila na naša novinarska vprašanja glede domnevnih političnih pritiskov na delo svojega ministrstva.
Junija je Janša v pismu generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi izrazil zahtevo, naj preganja protestnike, ki so nosili transparente »smrt janšizmu«. Iz pisma sledi, da Janša besedno zvezo razume kot kaznivo dejanje grožnje zoper svojo osebo, in ne kot zavračanje ideologije, ki jo zastopa kot politična oseba. Šketi je zagrozil, da bo neposredno odgovoren, če bo prišlo do žrtev.
Sledil je sestanek Janše s Šketo, ki so ga v uradu generalnega državnega tožilca želeli skriti pred javnostjo. Kot je razbrati iz delovanja tožilstva, pa Janševi pozivi niso padli na plodna tla. Avgusta lani je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani namreč zavrnilo ovadbo policije proti protestnikom. Ocenilo je, da »smrt janšizmu« ne pomeni grožnje s smrtjo.
Temu je sledilo podaljševanje čakalnih vrst tožilcev na imenovanje, o katerem smo pisali nekaj odstavkov višje. Ministrstvo za pravosodje teh okoliščin ni komentiralo.
Politične volje manjka tudi pri zakonodaji
Vlada je izrazito površna tudi pri sprejemu dveh zakonskih predlogov. Novela zakona o tožilstvu je bila v javno razpravo poslana kar med božično-novoletnimi prazniki. Sprva se je domnevalo, da bo novela okrepila samostojnost in odgovornost državnega tožilstva, a je bila v javno razpravo poslana različica, ki pristojnost imenovanja tožilcev ohranja pri vladi. Ministrstvu se je očitno mudilo, saj je kot rok za oddajo pripomb določilo 31. december. »Predlog zakona je trenutno v medresorskem in strokovnem usklajevanju,« so pojasnili na ministrstvu.
Še manj se vladi mudi glede zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki so ga pripravili na specializiranem državnem tožilstvu. Zanj ni posluha niti na ministrstvu za pravosodje. Kot je znano, je ustavno sodišče leta 2018 razveljavilo uporabo tega zakona pred novembrom 2011, ko je začel veljati. Zaradi tega je moralo tožilstvo zaustaviti več tožb za povrnitev premoženja nezakonitega izvora, med drugim tudi proti Janezu Janši, sedanjemu državnemu sekretarju na ministrstvu za notranje zadeve Francu Kanglerju in nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope Andreju Lovšinu, poroča portal Necenzurirano.
