Vlada namreč že več mesecev zavlačuje z imenovanjem novih državnih tožilcev, ki jih je predlagala ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič (SMC). To počne kljub temu, da se na tožilstvu že več let spopadajo s kadrovsko stisko.
Na ministrstvu za pravosodje so potrdili, da trenutno na imenovanje čaka šest kandidatov s petih razpisov. Od tega trije na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, ki je kadrovsko najbolj podhranjeno v državi. Skoraj vsi kandidati na imenovanje čakajo že nerazumno dolgo časa:
- Kandidat, ki je predviden za delo na vrhovnem državnem tožilstvu, se je tako prijavil na razpis, objavljen že oktobra 2018, torej pred več kot dvema letoma. Pozitivno mnenje državnotožilskega sveta, ki ima ključno vlogo pri kadrovanju tožilcev, je dobil pred štirimi meseci, a vlada o njem še ni odločala.
- Podobno je s tremi kandidati, ki želijo delati na ljubljanskem okrožnem tožilstvu. Izbrana sta bila na razpisu, ki je bil objavljen junija 2019, torej še v času vlade Marjana Šarca. Ministrica Kozlovičeva je predlog za njuno imenovanje na vlado prinesla že v začetku septembra, a do danes ni prišel na vrsto. Do zdaj je tako vlada potrdila le štiri predlagane kandidate s tega razpisa.
- Od oktobra čaka na imenovanje tudi kandidat za delo na okrožnem državnem tožilstvu v Kranju. Prijavil se je na razpis, objavljen septembra 2019.
Kdo od bodočih tožilcev ni po volji SDS?
Konec leta 2019 je bilo v Sloveniji 211 državnotožilskih funkcionarjev, kar je kar šest manj kot pred štirimi leti. Dejansko število je bilo nižje zaradi odhoda nekaterih državnih tožilcev v bolje plačane službe, upokojevanja in dolgih razpisnih postopkov. Kar petina tožilskih mest je nezasedenih.
Na vprašanje, zakaj vlada še ni odločila o kandidatih, nam na ministrstvu niso odgovorili. Toda po informacijah iz več virov je to povezano tudi s predlaganimi kandidati. To pa zavira tudi ostala imenovanja. Kot so neuradno izvedeli na Necenzurirano.si, je najspornejši kandidat, ki je pred tem delal na eni od drugih preiskovalnih institucij. Njegovo ime hranijo v uredništvu. Na ministrstvu so pojasnili, da »imen prijavljenih kandidatov v odprtih razpisnih postopkih zaradi varstva osebnih podatkov kandidatov ne morejo razkriti«.
Vlada po zakonu sicer nima pristojnosti za naknadno preverjanje tožilcev. V postopku imenovanja tožilcev ima le formalno vlogo. Vodi ga ministrstvo, ki po razpisu v uradnem listu seznam kandidatov pošlje tožilstvu, na katerem potrebujejo nove tožilce. Kandidate nato oceni vodja tožilstva, na državnotožilskem svetu pa preizkusijo njihovo strokovno znanje, osebnostne lastnosti in druge veščine. Mnenje pošljejo kandidatom in vodji tožilstva, po morebitnih pripombah pa dokončno mnenje dobi pravosodna ministrica, ki potem predlog za imenovanje pošlje na vlado. Takšna ureditev poskuša v največji možni meri varovati neodvisnost tožilstva od vsakokratne vladajoče politike.
»Smrt janšizmu«, Trenta in dolge čakalne vrste
Težave tožilstva z Janševo vlado so postale javne lani poleti. Junija je Janša v pismu Dragu Šketi zahteval preganjanje protestnikov, ki so nosili transparente »smrt janšizmu«. Zagrozil mu je, da bo neposredno odgovoren, če bo prišlo do žrtev. Sledil je sestanek med Šketo in Janšo, ki so ga v uradu generalnega državnega tožilca želeli skriti pred javnostjo. Janšev pritisk očitno ni padel na plodna tla. Avgusta lani je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zavrnilo ovadbo policije proti protestnikom. Ocenilo je, da »smrt janšizmu« ne pomeni grožnje s smrtjo.
Kmalu zatem so se začele »čakalne vrste« kandidatov na vladi daljšati. Takrat je na imenovanje čakalo že dvanajst bodočih tožilcev, saj se je vlada po lastnih besedah »želela temeljito seznaniti s celotnim predlogom«. Čeprav je nekaj kandidatov za tožilce v tem času dobilo zeleno luč vlade, ostali nanjo še vedno čakajo.
Odnosi med Janševo vlado in tožilstvom so tako vse bolj vidno napeti. Specializirano državno tožilstvo je oktobra proti Janši vložilo obtožnico v zadevi Trenta. »Zadeve ne komentiram, ker se komentira sama,« se je takrat odzval Janša. V začetku decembra je tako v parlament poslala novelo zakona o kazenskem postopku, ki določa 90-dnevni rok, v katerem mora tožilec sprejeti odločitev, ali bo kazensko ovadbo zavrgel ali zahteval preiskavo. Temu je neuspešno nasprotoval državnotožilski svet.
Nezakonito premoženje: vlada gluha za želje tožilstva
Na tožilstvu so prav tako nasprotovali dopolnilu k noveli, ki omogoča, da se lahko vsakdo po dostopu do informacij javnega značaja seznani z vsebino vsakegakazenskega spisa. To dopolnilo je odbor za pravosodje sprejel na predlog SDS in NSi. Pri tem je vlada preslišala želje tožilstva po sistemski spremembi zakona o kazenskem postopku, saj ta po njihovem v sedanji obliki ni primeren za najzahtevnejše kazenske zadeve.
Tik pred božičnimi prazniki pa je ministrstvo za pravosodje v javno obravnavo dalo še predlog sprememb zakona o tožilstvu, ki predvideva nekatere spremembe v postopku imenovanj in napredovanj tožilcev. Čeprav naj bi novela okrepila samostojnost in odgovornost generalnega državnega tožilca, bodo nova imenovanja in napredovanja tožilcev ostala v pristojnosti vlade.Ministrstvu se je očitno mudilo, saj je kot rok za oddajo pripomb določilo 31. december. »Predlog zakona je trenutno v medresorskem in strokovnem usklajevanju,« so pojasnili na ministrstvu.
Precej manj pa se vladi mudi s predlogom sprememb zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki so jih pripravili na specializiranem državnem tožilstvu. Zanje namreč na ministrstvu za pravosodje ni posluha. Kot je znano, je ustavno sodišče leta 2018 razveljavilo uporabo tega zakona pred novembrom 2011, ko je začel veljati. Zaradi tega je moralo tožilstvo zaustaviti več tožb za povrnitev premoženja nezakonitega izvora, med drugim tudi proti Janezu Janši, sedanjemu državnemu sekretarju na ministrstvu za notranje zadeve Francu Kanglerju in nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope Andreju Lovšinu.
