Prižgani alarmi

Bo za nas še sploh kdo zmogel plačevati oskrbnino za dom?

Dženana Kmetec, Štajerski tednik
8. 1. 2021, 06.53
Posodobljeno: 8. 1. 2021, 06.54
Deli članek:

Epidemija je razgalila številne težave starostnikov, ki so se kopičile leta.

Profimedia
Če ne bo hitrih rešitev, se bodo težave starostnikov še poglabljale.

»Epidemija koronavirusa je razgalila vse slabosti zdravstvenega in socialnovarstvenega sistema. Gorijo vse rdeče lučke,« je ob predstavitvi izvedbenega dela projekta Sodobna oskrba starejših povedala direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat. Skupaj z drugimi akterji, ki delajo s starostniki, so izpostavili njihove težave in stiske ter nakazali mogoče rešitve. Te so nujne, saj projekcije kažejo, da bo delež starejših strmo naraščal. Zaspali smo na številnih področjih, tudi pri zagotavljanju kapacitet, kadrovskih normativih ...

Delež starejšega prebivalstva se povečuje, projekcije kažejo, da se bo leta 2060 delež starejših od 65 let povečal s 16 na kar 34 odstotkov. Težave, povezane s tem, torej ne bodo izginile, pač pa se bodo stopnjevale. Da je stanje v državi skrb vzbujajoče in da se ne prilagajamo temu vedenju, je pokazala tudi epidemija koronavirusa. Stiske starostnikov so velike. »Država je na tem področju zaspala pred več kot desetletjem. Nujna je predvsem sistemska ureditev področja dolgotrajne oskrbe in pravičnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Bilo je že nekaj predlogov zakona, vsi dosedanji odločevalci so ga zapisali kot prioriteto v koalicijske pogodbe, a politične volje v vseh teh letih očitno še vedno ni bilo nikoli dovolj. Zmeraj je bil postrežen le kak priročen izgovor za vse, kar še ni urejeno, pa bi že zdavnaj moralo biti. Urediti je treba demografski sklad,« je prepričana Šiplič Horvatova.

Zaveda se, da noben zakon sam po sebi ne bo čudežno rešil nakopičenih težav, predvsem ne tistih, ki nastajajo zaradi pomanjkanja kapacitet za oskrbo starejših in kadrovske podhranjenosti v socialnovarstvenih zavodih. Opozorila je, da so kadrovski normativi že zdavnaj zastareli in so potrebni prevetritve ter prilagoditve današnjim potrebam.

Profimedia
Ogromno starostnikov je željnih druženja.

Na domu obiskujejo že okrog 50 uporabnikov

Tisti, ki delajo s starostniki, ugotavljajo, da si mnogi želijo starost preživeti doma, kar bo marsikomu zaradi pomoči na domu, ki so je brezplačno deležni v projektu SOS, tudi bistveno lažje. Ker še vedno ni sistemske rešitve za vse nakopičene težave, je ta možnost, ki jo ponuja omenjeni pilotni projekt, še kako pomembna.

Andreja Potočnik, vodja projekta SOS, pravi, da naslavljajo tudi probleme tistih, ki so odrinjeni na rob in so v teh težkih časih še bolj sami kot do zdaj. Pri svojem delu se povsem prilagajajo potrebam uporabnikov, kmalu bodo ponujali še ekooskrbo in možnost prevoza.

Do zdaj so prejeli več kot 200 vlog, imajo že okrog 50 uporabnikov. Največ jih je iz občin Ptuj, Hajdina in Kidričevo. »Opažamo, da so ljudje osamljeni, zdaj še toliko bolj. Trudimo se, da z njimi tudi poklepetamo. Želeli bi poslati prostovoljce za pomoč v gospodinjstvu, družabništvo, vendar v situaciji, v kateri smo danes, ko je prehajanje med občinami onemogočeno, to žal še ni mogoče. Čeprav so stiske hude in resnične, opažamo osamljenost in dejansko se trudimo nameniti jim tudi čas za klepet,« zagotavlja Potočnikova. Pri ljudeh, ki jih obiskujejo, zaznavajo tudi strah pred okužbo s koronavirusom, a miri: »Naše zaposlene redno testiramo, da pravočasno odkrijemo morebitno okužbo. Večina članov ekipe je koronavirus že prebolela.«

Dom upokojencev Ptuj projekt SOS izvaja v sodelovanju s konzorcijskimi partnerji Zdravstvenim domom Ptuj, Centrom za socialno delo Spodnje Podravje in Lekarnami Ptuj. Pomoč na domu v sklopu tega projekta je za uporabnike popolnoma brezplačna, vse do junija 2022. Za ta namen so si namreč pridobili evropska in državna sredstva v višini 2,6 milijona evrov.