Jerala je na vprašanje, kolikšna je zaščita prvega odmerka cepiva, odgovoril, da je "težko reči z gotovostjo, glede na to, da je večina ljudi po treh tednih dobila še drugi odmerek, kaže pa, da je zaščita po prvem odmerku okoli 90 odstotkov".
O razmiku med odmerkoma
Na Danskem bodo drugi odmerek Pfizerjevega cepiva proti covidu-19 zamaknili do šest tednov po prvem, da bi na ta način cepivo v najkrajšem času prejelo čim več ljudi, svetovalna skupina britanske vlade priporoča celo razmik 12 tednov med obema cepljenjema. Evropska agencija za zdravila pa je v ponedeljek sporočila, da je za dosego polne zaščite treba spoštovati največ 42 dni med prvim in drugim odmerkom cepiva.
Jerala je dejal, da je 21 dni priporočeni zamik, ki pa se ga lahko nekoliko podaljša. Izpostavil je pomembnost dobre znanstvene presoje. "Zavedati se moramo, da če je presledek daljši, to pomeni, da bomo z omejeno količino cepiv, ki je na razpolago, cepili več ljudi. To, da lahko cepimo dvakrat več ljudi, kot če bi skupaj uporabili dva odmerka, je zelo pomembno. Posebej v tem času. Velika Britanija je tak primer, kjer je v enem tednu število okužb zraslo za 40 odstkotov. Tudi v Sloveniji se bojim, da gremo navzgor s številom okužb," je pojasnil.
Manjša zaščita pred okužbo z manj učinkovitimi cepivi?
Jerala je opozoril, da cepiva proti gripi "zaščitijo le 50 odstotkov". To je meja, ki so jo postavili za odobritev cepiv, zato je poudaril, da so vsa cepiva proti covidu-19, ki so sedaj na voljo, zelo učinkovita: "Pri cepivu Astrazenece je učinkovitost po prvih ocenah nekje 70-odstotna, zdaj pa naj bi jo s spremenjenim režimom doziranja povečali na blizu 90 odstotkov, kar je še vedno zelo dobro".
Koliko časa je cepivo učinkovito?
Znanstveniki še ne vedo z zagotovostjo, koliko časa učinkuje cepivo proti covidu-19. "Glede na podatke, ki jih imajo, zaščita traja vsaj pol leta, zelo verjetno pa leto ali mogoče celo nekaj let," je povedal Jerala.
Na vprašanje, ali bi lahko nekdo, ki se cepi in seveda ne razvije bolezenskih znakov, še vedno prenašal koronavirus, je strokovnjak dejal, da tudi ta odgovor še ni znan. Razvijalce cepiva je najprej zanimalo to, da se zaščiti prebivalce pred hudim potekom bolezni oziroma pred smrtjo: "V naslednji fazi bomo pogledali, kako ta cepiva zaščitijo. Pri Moderni in cepivu Astrazeneca so to že spremljali in kaže, da cepivo zaščiti tudi pred širjenjem okužb, vsaj za trikrat manj je širjenja okužb oziroma asimptomatičnih okužb, kot brez tega”.
O stranskih učinkih
Alojz Ihan je ponovil že znano in sicer, da so kratkotrajni stranski učinki po cepljenju večinoma blažji. "Kar se tiče kratkoročnih stranskih učinkov, so to v glavnem bolečine na mestu cepljenja, kar je normalno, če ni tega, je vprašanje, ali cepivo sploh deluje. Tukaj je tudi vročina, ob kateri nekateri dobijo gripozne znake ter glavobol, bolečine v mišicah, kar je del vnetja, ki ga zaznamuje vročina," je povedal in dodal, da so lahko pri ljudeh, ki imajo večjo vnetno predispozicijo, ti znaki moteči v tem smislu, da jim za nekaj dni onemogočajo delo, tako kot pri krajši prehladni bolezni. "Drugih alarmantnih znakov ni bilo. Če to primerjamo s prebolevanjem covida-19, je to malenkost," je izpostavil.
Smrt starejše osebe, ki je umrla po cepljenju
Da je ena oseba po cepljenju umrla, je nedavno zaokrožilo na družbenih omrežjih, v ponedeljek pa so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) potrdili, da so prejeli eno prijavo smrti, ki časovno sovpada s cepljenjem v enem od domov za starejše. Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin pa je včeraj pojasnil, da gre za starejšo osebo iz enega od domov za starejše, ki se je tako kot ostali sama odločila, ali se bo cepila. Nato pa se ji je ponovil srčni infarkt in je umrla.
Ihan je pojasnil, da "je vsako stanje, ki povzroči nastanek večje vročine, pa naj gre za covid, gripo ali katero koli drugo prehladno bolezen, nevarno pri ljudeh, pri katerih je srčno-žilni sistem na meji delovanja. Torej če gredo ti ljudje v večji fizični napor, je nevarnost, da umrejo, enako je, kot če dobijo vročino, ker vročina je enako kot večji napor, srce mora bolj delati. Če tega ni zmožno, je lahko to ogrožujoče. Ampak še večja nevarnost pa sledi od vsake bolezni, ki povzroča vročino, za covid vemo, da izrazito povzroča vročino”.
