O novih »zlobnih« sevih novega koronavirusa, ki zadnje tedne plašijo javnost, mutacijah ter drugih z vidika epidemije in cepljenja proti covidu-19 povezanih temah je včeraj na Odmevih na TV Slovenija spregovoril redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani Borut Štrukelj.
Spomnimo, včeraj smo poročali, da so tudi na severozahodu Hrvaške zaznali hitro širjenje virusa sars-cov-2 in povečanje obolevnosti za covidom-19 ter ugotovili, da je pri njih prisoten tako imenovan »škotski« sev virusa. Medtem so razmere v Združenem kraljestvu vse bolj zaskrbljujoče.
Kaj se torej dogaja?
V primeru Hrvaške oziroma »škotskega« seva je Štrukelj pojasnil, da gre za eno od mutacij, ta virus namreč hitro mutira, k čemur so nagnjeni vsi RNK virusi. Tako ugotavljajo, da je novi sev prisoten tudi v Italiji in Avstriji, pri čemer Slovenija ni »neka izolirana dežela, pričakujemo, da bo tudi pri nas, zato se tukaj delajo raziskave.« Pojasnil je še, da tudi pri nas dnevno spremljamo možnost prisotnosti tega novega seva. »Je nekoliko bolj virulenten, ne pomeni pa to, da je tudi potek bolezni hujši. Se pa hitreje prime, širi in gre tako naprej,« je dejal Štrukelj. Poudaril je sicer, da raziskovalci po svetu mutacije koronavirusov, med katere spada tudi sars-cov-2, redno spremljajo. Trenutno imamo v primeru slednjega že več kot 30 mutacij, a po njegovih besedah to ni nekaj novega, saj »RNK virusi hitreje mutirajo kot drugi tipi virusov.«
Bodo cepiva učinkovita?
Je pa Štrukelj izpostavil problem pri nekaterih zadnjih mutacijah, ki so se zgodile na »konici, v proteinu, ki je na površini samega virusa, tukaj je zdaj znanih devet mutacij in ena delecija, torej manjka ena aminokislina.« Štrukelj je ob tem izpostavil tako imenovani »južnoafriški« sev, čeprav gre v samem bistvu za zelo podobne mutacije. A v tem primeru se »mutacija nahaja točno tam, kjer se virus prime na površino človeške celice. Ker se na ta način močneje prime, se tudi močneje razmnožuje in zato je nekoliko bolj virulenten.« Dodal je, da »upajo, da ta mutacija ne bo povzročila tistega, kar bi se bali, to je seveda povezava z novimi cepivi.« A, kot je še pojasnil, po drugi strani že vedo, da cepiva, ki temeljijo na RNK in DNK tehnologiji (kot so denimo cepiva Moderne, Pfizerja in BioNTecha ter AstraZenece in Oxforda), »pokrivajo tudi novo mutacijo in ta virus ne bo bolj škodljiv, v kolikor bo seveda prišlo do nastanka protiteles po cepljenju, ta trenutek še.« Dodal je, da pokrivajo tudi še kakšno novo mutacijo, a »dolgo časa ne več, če bi virus neprestano mutiral, bi prišlo do tega, da pač cepiva ne bi bila več učinkovita.« Z vidika klasičnih cepiv je to težava, a nam te nove RNK in DNK tehnologije omogočajo, da novo mutacijo že v enem dnevu vključimo v cepivo in »na ta način lahko delamo nove in nove različice cepiv, ki bodo vsakič imele mutacije že vključene.« Kot je še dodal, so »tukaj prepričani, da lahko te mutacije obvladujejo vsaj nekaj časa.« Vse, ki so bili že cepljeni, je Štrukelj pomiril, da je ta mutacija pri »angleško-škotski« različici virusa »še vedno tako majhna mutacija, da jo protitelesa, ki nastanejo po cepljenju, pokrijejo. Cepivo je ta trenutek še vedno zelo zanesljivo.«
Domovi za starejše
Štrukelj je pojasnil tudi nekatera vprašanja, povezana z okužbami v domovih za starejše, kjer so nekatere varovance v prejšnjem tednu že cepili. Po njegovih besedah v teh primerih ni nikakršne dileme in je zadeva preprosta. Nova cepiva so namreč izdelana tako, da je pri prvem odmerku šele približno 50-odstotna učinkovitost, in to po nekaj dnevih, popolna učinkovitost pa se razvije šele po drugem odmerku. Poudaril je, da ta nova cepiva ne morejo povzročiti bolezni, »cepivo pri tem nima ničesar.« Ob tem je še enkrat dodal, da protitelesa nastanejo šele po nekaj dnevih, pri čemer posamezniki v domovih za starejše aktivnega imunskega nimajo tako močnega. »Praktično bi bili ti primeri verjetno pozitivni v vsakem primeru, če bi se cepili ali ne. Prišlo je pač do vdora virusa v skupino,« je še pojasnil.
Prav bi bilo, če bi jih testirali v laboratoriju
Dotaknil se je tudi za nekatere spornih hitrih testov, ki jih je preko javnega razpisa kupilo ministrstvo za zdravje in jih trenutno množično uporabljamo v Sloveniji. Dejal je, da bi »moral biti« vsak hitri test »narejen v skladu z normativi« in dodal, da jih veliko prihaja s Kitajske. Na Fakulteti za farmacijo so »papirološko« pregledali štiri vrste, in sicer dva iz Francije in dva iz Kitajske. Ti so ustrezali samim normativom, ki jih določi Svetovna zdravstvena organizacija. Teh hitrih testov, ki jih uporabljamo v Sloveniji, niso preverili, zato Štrukelj »ne ve, kaj se z njimi dogaja.« Meni sicer, da je moralo ministrstvo to predvideti ter preveriti »papirologijo in certifikate, če ustrezajo, potem je to to. Bi bilo pa dobro, da bi vse teste vnaprej na isti vzorec testirali v laboratorijih in se potem odločili za najboljše.« Potrdil je, da bi bilo preverjanje, ali sam hitri test dejansko deluje, in sicer na vzorcu, ki je standardiziran, pred samim nakupom dobra praksa. »Namreč na papirju je lahko marsikaj,« je zaključil.
