Ptujski dijaki se zavedajo, da šolanje ni pomembnejše od javnega zdravja, pa vendar si želijo, da bi jih odgovorni upoštevali pri oblikovanju rešitev za izvajanje pouka. Skrbi jih namreč primanjkljaj na področju strokovnih predmetov in praktičnega pouka.
Ugotavljajo namreč, da znanje, pridobljeno na daljavo, kljub trudu dijakov in profesorjev nikakor ni primerljivo z znanjem, ki ga pridobijo v učilnicah. »V času šolanja od doma dejansko ne opravimo nobene ure praktičnega pouka v ustreznih specializiranih učilnicah in delavnicah, oteženo je tudi teoretično poučevanje strokovnih predmetov. Generacije pred nami imajo tako z isto izobrazbo več praktičnega in strokovnega znanja, kot ga bomo ob koncu šolanja imeli mi, kar nas postavi v neenakovreden položaj, tako na trgu dela kot pri vpisu na višje stopnje izobraževanja,« so opozorili srednješolci.
Mladi sporočajo: Nastaja nepopravljiva škoda
Ob tem so izpostavili, da z nazadovanjem izobrazbe nazadujeta tudi država in njen razvoj. Zato so prepričani, da je treba obliko izobraževanja na daljavo spremeniti čim prej, saj iz dneva v dan nastaja nepopravljiva škoda pri izobraževanju mladih. Od odgovornih tako pričakujejo, da bodo čim prej prižgali zeleno luč za vrnitev dijakov vsaj k praktičnemu pouku in pouku strokovnih predmetov.
»Šolanje na daljavo nikakor ne more nadomestiti šolskega pouka v za to ustrezno specializiranih šolskih prostorih. V šoli je nujno potrebno tudi poučevanje dijakov zaključnih letnikov, da se ti kakovostno pripravijo na opravljanje poklicne mature oziroma zaključnega izpita. Prav tako je potrebna čimprejšnja vrnitev v šolske klopi dijakov prvih letnikov, saj se prvič srečajo s snovjo strokovnih predmetov in vsi vemo, da so začetki najtežji. Ko pa se razmere vsaj nekoliko izboljšajo, pa predlagamo popolno odprtje šol in zapiranje šol oziroma oddelkov 'po potrebi', glede na število okužb v določeni šoli oziroma v posameznem oddelku,« so predstavili konkretne predloge.
Najprej v šole najmlajši, kaj pa dijaki?
A zdi se, da so opozorila dijakov in tudi drugih iz šolskih vrst preslišana. S šolskega ministrstva so pred božičnimi prazniki odgovorili: »Vsi se zavzemamo v prvi vrsti za vrnitev dijakov v šole. Hkrati pa moramo sprejeti dejstvo, da epidemiološka situacija tega ta trenutek še ne dopušča.«
Ministrica Simona Kustec je še oznanila, da se bodo po idealnem scenariju v šole najprej vrnili osnovnošolci prvega triletja, odprli naj bi se zavodi in šole za otroke in učence s posebnimi potrebami ter vrtci. Pa dijaki? Po ministričinih besedah najhitreje, kar bo mogoče. Kdaj bo to, seveda še ni znano, čeprav, kot zagotavljajo srednješolci, se slednji obnašajo odgovorno in upoštevajo vse ukrepe. »Na naši šoli smo ukrepe upoštevali vsi, odgovorno nosili maske, se zadrževali v svojih mehurčkih in ohranjali med seboj dorečeno varnostno razdaljo, a smo bili v javnosti pogosto očrnjeni kot eni izmed glavnih krivcev širjenja virusa.«
Človeškega stika ne nadomesti nobena tehnika
Ptujski strojniki in strojnice opozarjajo, da izobraževanje na daljavo ne vpliva le na obseg pridobljenega znanja, temveč tudi na medosebne odnose, ki so ključnega pomena za razvoj mladega človeka. »Tesnoba, družinske težave in pomanjkanje so le primeri izmed mnogih posledic, s katerimi se srečujemo trenutno zaradi nastale situacije. Verjetno se je pozabilo, da dijaki prihajamo iz različnih družin in da nekateri starši ne morejo priskrbeti vse potrebne tehnične opreme za svoje otroke. Čeprav je bila priskrbljena pomoč za takšne primere, tega ne moremo uporabljati na tako dolgi rok.«
Še mnogo hujše pa so težave, ki se, zdaj v tem času šolanja na daljavo, pri mladih izražajo v obliki psihičnih tesnob, priznavajo dijaki. »Odvzeto je druženje z vrstniki, tisti pristni stik človeka s človekom, ki ga ne more nadomestiti še tako dovršeno razvita tehnika … Odvzeta je mladost …«
