V osnutku revizijskega poročila računskega sodišča o nakupih zaščitne opreme je po poročanju časnika Delo navedeno, da nabave niso bile učinkovite, ni pa nihče izpostavljen kot posebej problematičen. Po oceni računskega sodišča ni bil vzpostavljen učinkovit sistem ocenjevanja potreb po nujno potrebni opremi.
Po poročanju časnika je v dokumentu, ki so ga pred dnevi poslali revidirancem, popisano ravnanje vseh deležnikov pri nabavi zaščitne opreme v prvem valu epidemije covida-19, skupna ugotovitev pa je, da ravnanje vlade ni bilo učinkovito.
Revizorji so preverjali učinkovitost nabav, pri čemer so po navedbah predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela upoštevali dejstvo, da so nakupi potekali v res izrednih okoliščinah. Kot je po poročanju Dela razvidno iz dokumenta, je računsko sodišče med drugim ugotovilo, da se je vlada Janeza Janše ob nastopu mandata 13. marca znašla ob praznih skladiščih, vlada Marjana Šarca pa do odhoda ni pripravila ustreznih podlag za nujne nakupe.
"Izvedba ocenjevanja potreb po opremi tudi zato ni bila učinkovita," so navedli v osnutku. Kot so pojasnili, podlage niso omogočale učinkovitega ravnanja revidirancev pri izvajanju ocenjevanja potreb, saj ni bilo vnaprej povsem nedvoumno jasno, kdo je pristojen za določitev vrste potreb, kdo in kako zbira podatke o zalogah opreme ter kdo in kako naj ocenjuje količinske potrebe po določenih vrstah opreme.
Zalog niso pravočasno preverili, metodologija ni bila določena
Prav tako po njihovih ugotovitvah ni bilo vnaprej povsem jasno, kdo določi metodologijo za določanje potrebnih količin opreme, ki jo je treba dodatno nabaviti. "Nekateri revidiranci so zato ocenjevali potrebe, ne da bi bile njihove naloge vnaprej nedvoumno določene in so posamezne postopke izvajali večinoma neorganizirano, nesistematično in neenotno," še povzema Delo.
Računsko sodišče je ocenilo, da je ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) sicer učinkovito in celovito spremljalo razvoj širjenja koronavirusa, vendar pa ni nemudoma pristopilo k ugotavljanju zalog in k sistematičnemu ocenjevanju potreb po urgentnih nabavah opreme. Opozorilo je tudi, da zavod za blagovne rezerve sploh ni vodil podatkov o zalogah na ustrezen način, saj jih je vodil po vrednosti zalog, ne pa po vrsti in količini opreme.
Ocena potreb po zaščitni opremi zunaj zdravstva, ki jo je pripravila uprava za zaščito in reševanje, po oceni sodišča ni bila usklajena, saj je bilo poročanje o potrebah posameznih subjektov neenotno. Vloga gospodarskega ministrstva pri izvedbi nabav po oceni računskega sodišča ni bila jasna, ministrstvo naj bi aktivnosti podpore zavodu za blagovne rezerve izvajalo brez pooblastil in netransparentno.
Ponudbe odpirali eden mimo drugega
Kot so opozorili na računskem sodišču, so si revidiranci ponudbe, ki so prihajale na različne elektronske naslove, med seboj posredovali, a ne vseh, tako del ponudb sploh ni bil obravnavan. Prav tako je po njihovih navedbah v nekaterih primerih odločitve o oddaji javnega naročila sprejel kar uslužbenec zavoda za blagovne rezerve, ki za to ni imel veljavnega pooblastila direktorja zavoda.
Računsko sodišče je ocenilo še, da ni naloga Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), da preverja verodostojnost množice ponudnikov, ki so hoteli pri poslih z opremo zaslužiti.
Odgovorni: zavod za blagovne rezerve, vlada, gospodarsko ministrstvo ...
Osnutek revizije je sklenjen z ugotovitvijo, da so za neučinkovitost postopkov nabav poleg zavoda za blagovne rezerve soodgovorni tudi vlada, uprava za zaščito in reševanje ter gospodarsko ministrstvo, soodgovorna pa je tudi medresorska skupina, ki je skrbela za sprejemanje, pregled in vrednotenje ponudb.
Zdaj imajo revidiranci čas za odgovor na ugotovitve revizorjev. Končno revizijsko poročilo bi utegnilo biti po Veselovih napovedih objavljeno februarja.
