V 25 letih - Slovenija je minimalno plačo uvedla leta 1995 - je tako prišlo do dveh občutnejših zvišanj minimalne plače. Prvo je prinesla nova zakonodaja leta 2010. Potem ko je leta 2009 znašala 593 evrov bruto, jo je zakon o minimalni plači zvišal na 734 evrov bruto, a je podjetjem dopustil postopen prehod na novo višino do konca leta 2011. Precejšnje zvišanje je prinesla še novela tega zakona leta 2018, ki je minimalno plačo za leto 2019 postavila pri 887 evrov bruto, za leto 2020 pa pri 940,58 evra bruto.
Z omenjeno novelo je z letošnjim letom za določanje višine minimalne plače pomemben tudi znesek minimalnih življenjskih stroškov. Že z lanskim letom pa so bili iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki, tako da so bili izplačani posebej.
Minimalni življenjski stroški od leta 2017, ko je bil pripravljen zadnji izračun košarice minimalnih življenjskih stroškov, za samsko osebo znašajo 613 evrov. Zakon o socialno varstvenih prejemkih posodobitev zneska predvideva leta 2023.
Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, bo novo višino minimalne plače določil minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. V uradnem listu jo mora objaviti najpozneje do 31. januarja tekočega leta.
Delodajalci hočejo zamrznitev, sindikati proti
Delodajalske organizacije že nekaj časa opozarjajo, da mnoga podjetja zvišanja minimalne plače ne bodo prenesla. Opozorila je še okrepila epidemija covida-19 in delodajalci so vladi predlagali začasno zamrznitev minimalne plače. Sindikati so se temu ostro uprli in vztrajajo, da zamrznitev ne pride v poštev.
Vlada je poskušala nesoglasje rešiti s kompromisnim predlogom, po katerem bi bila nova formula za izračun minimalne plače uveljavljena šele 1. aprila. Do konca septembra bi stroške zvišanja krila država, nato pa delodajalci. Vendar pa sta takšnemu predlogu nasprotovali obe strani, zato ga vlada v sedmi protikoronski zakon ni vključila.
