Na robu izumrtja
Slovenija ima po zadnjih podatkih nekaj več kot 2.100.000 prebivalcev, njihova povprečna starost je 43,6 leta, 20,5 odstotka prebivalcev pa je starih najmanj 65 let. V letu 2019 se je na dan rodilo povprečno 53 otrok, povprečno 56 prebivalcev na dan je umrlo, 86 se jih je priselilo iz tujine, 41 se jih je odselilo, 36 se jih je poročilo in 14 se jih je ločilo.
Prebivalstvo Slovenije naj bi se po projekcijah prebivalstva Europop2019 povečevalo do približno leta 2024, nato naj bi število začelo počasi padati. Januarja 2100 naj bi imela Slovenija 1.888.000 prebivalcev, kar je devet odstotkov manj kot v letu 2019, začetnem letu teh projekcij.
Najbolj srečni so Gorenjci
Splošno zadovoljstvo z življenjem so v letu 2019 ocenili z najvišjo povprečno oceno (na lestvici od 0, povsem nezadovoljen, do 10, zelo zadovoljen) prebivalci gorenjske in goriške statistične regije – 7,7. Slovensko povprečje je bilo 7,5 in je bilo tudi višje kot v letu prej (7,3) in najvišje od leta 2012, odkar Surs meri ta podatek. Z najnižjo oceno so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili prebivalci pomurske in koroške statistične regije (7,1).
Streha pušča, na trhla tla
S slabimi stanovanjskimi razmerami (puščajoča streha, vlažne stene, vlažni temelji, trhli okenski okvirji ali trhla tla) se je v letu 2019 spopadalo 21 odstotkov gospodinjstev. Pet odstotkov gospodinjstev je menilo, da živijo v pretemnih stanovanjih. Vrednosti obeh kazalnikov se z leti počasi izboljšujeta. Na kakovost bivanja pa vplivajo tudi drugi dejavniki.
Na primer: gospodinjstev, ki imajo težave z onesnaženostjo, je bilo 16 odstotkov, težave s hrupom jih je navedlo 15 odstotkov, težave s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom v okolici pa osem odstotkov gospodinjstev. Gospodinjstva, ki živijo v gosto poseljenih območjih, so se v večjem odstotku srečevala s tovrstnimi težavami, sicer pa se vrednosti teh kazalnikov iz leta v leto bistveno ne spreminjajo.
Vsak osmi na pragu revščine
Z dohodki, ki so bili nižji od praga tveganja revščine, je v Sloveniji v letu 2019 po zadnjih podatkih živelo 12 odstotkov ali 243.000 ljudi, kar je 25.000 manj kot v letu prej. Letni prag tveganja revščine je dosegel najvišjo raven. Glede na prejšnje leto se je zvišal za 494 evrov; za enočlansko gospodinjstvo je znašal 703 evre na mesec (8440 evrov na leto). Pred gospodarsko krizo je bil v Sloveniji relativno reven skoraj vsak deveti prebivalec, ob začetku krize vsak osmi, nato vsak sedmi, v zadnjih letih pa ponovno vsak osmi prebivalec.
Slovenija sicer namenja za socialno zaščito skoraj četrtino BDP, kar je manj od povprečja držav članic EU (to znaša približno 28 odstotkov). V letu 2018 so med državami članicami EU namenile največ sredstev za socialno zaščito glede na delež v BDP Francija (34 %), Danska (31 %), Finska (30 %) in Nemčija (30 %), najmanj pa Irska, Romunija, Malta in Latvija (od 14 do 15 % BDP).
Mnogo češenj, manj marelic
Pridelovalci marelic so letos v intenzivnih sadovnjakih nabrali 469 ton tega zgodnjega sadja, kar je približno polovica lanskega rekordnega pridelka. Povprečni pridelek marelic v intenzivnih sadovnjakih je bil 5,7 tone na hektar, kar je za četrtino manj (za 27 %) od povprečja zadnjih desetih let. Letina češenj je bila v letu 2020 zelo dobra. Celoten letošnji pridelek češenj v intenzivnih sadovnjakih je tehtal 1887 ton, kar je za 177 odstotkov več od pridelka v letu 2019, ki so ga prizadele neugodne vremenske razmere.
Večja poraba zelenjave, jajc in riža
V letu 2019 je bila v primerjavi z letom 2018 v Sloveniji nekoliko večja potrošnja na prebivalca pri zelenjavi, jajcih in rižu. V Sloveniji smo za prehrano tako porabili več žit in zelenjave, manj pa mesa in svežega sadja. Prebivalec Slovenije je v letu 2019 (v primerjavi z 2018) za prehrano v povprečju porabil 120 kg žit (2 % manj) in 118 kg zelenjave (6 % več). Porabil je tudi 91 kg mesa (2 % manj), 75 kg svežega sadja (15 % manj), 62 kg krompirja (7 % manj), 12 kg jajc (8 % več), 5 kg riža in skoraj kilogram medu. Popil je v povprečju 38 litrov vina, od tega 64 odstotkov belega.
Tretjina odpadne hrane še vedno užitne
V letu 2019 je v Sloveniji nastalo 140.804 ton odpadne hrane, 67 kilogramov odpadne hrane na prebivalca. Po oceni je bilo v odpadni hrani 39 odstotkov užitnega dela, to je takega, ki ga – ob skrbnejšem in odgovornejšem ravnanju – lahko ne bi zavrgli ali bi to količino vsaj zmanjšali. Dobra polovica, 61 odstotkov odpadne hrane, pa je bil neužitni del (kosti, olupki, lupine ...), katerega količine se načeloma ne da zmanjšati.
