nič obiskov, pisma in telekartice

Epidemija za zidovi slovenskih zaporov

A. K.
28. 12. 2020, 19.30
Deli članek:

Prazniki so večini prebivalstva prinesli začasno sprostitev in možnost obiska najbližjih, zaporniki pa so izolirani kot še nikoli prej.

STA
Zaprti oddelki te dni ne sprejemajo obiskovalcev.

Včerajšnji začetek cepljenja proti covidu-19 bo v Slovenijo vnesel vsaj privid izboljševanja epidemiološkega stanja, pa čeprav bodo bolnišnice še dolgo pod hudim pritiskom pacientov, okuženih z zahrbtnim virusom. Nacionalna strategija cepljenja proti covidu-19 kot ključno poudarja cepljenje zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter zaposlenih in oskrbovancev v domovih za starejše občane, v celotnem dokumentu pa se nikjer neposredno ne omenja zavodov za prestajanje kazni.

Korona za rešetkami

Iz teh so v preteklih mesecih prihajala le posamezna poročila in anonimna pisma o skrb vzbujajočih razmerah, žarišče pa naj bi postal največji slovenski zapor na Dobu. Protikoronska interventna zakonodaja direktorjem zavodov daje možnost predčasnih izpustov ali zamrzovanja izvajanja kazni, a so se ti za ta ukrep odločili manjkrat kot v prvem valu. Stanovalci v zavodih so tako bolj kot kadarkoli izolirani, mnogim izmed njih pa se že več mesecev ni bilo omogočeno srečati z bližnjimi. In medtem ko širša populacija lahko nadomešča fizične stike z različnimi videotehnologijami, ki jih omogočajo moderne naprave, so zaporniki po večini prisiljeni v uporabo zastarelih tehnologij.

Štetje impulzov

V »normalnih« časih je po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij obsojencu treba omogočiti, da ga najmanj dvakrat tedensko lahko obiščejo ožji družinski člani, rejnik in skrbnik. Z dovoljenjem direktorja zavoda ga smejo obiskati tudi druge osebe. Direktor zavoda obiskov ne more omejiti na manj kot eno uro, prav tako mora zaporniku omogočiti neomejeno dopisovanje prek pisem z ožjimi družinskimi člani, ne pa tudi z ostalimi. Obsojencu se lahko omogočijo tudi telefonski klici prek telefonskih govorilnic, vse stroške pa mora nositi kaznjenec.

V zaprtih oddelkih obsojenci elektronske komunikacije (svetovni splet in elektronska pošta ter mobilna telefonija) ne smejo uporabljati. V Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) so v odgovoru na naša vprašanja zapisali, da »so za lažjo izvedbo komunikacije zaprtim v času epidemije zagotovili telefonske vrednostne kartice. V skladu z možnostmi in po vnaprej določenih postopkih je v okviru pilotnega projekta v uporabi za zaprte osebe tudi možnost video telefonskih stikov«.

Ujeti v preteklost

Na Ursiksu so zapisali, da so razlogi omejevanja oziroma prepovedovanja elektronske komunikacije varnostni, tako da se tudi ob izjemah lahko uveljavlja pravica zapora, da so vse te komunikacije snemane. Imeti v lasti mobilni telefon v zaporu je kaznivo, zato so zaporniki prisiljeni v uporabo telefonskih govorilnic. Slednje Telekom Slovenije pospešeno umika z ulic, v zaporih pa kaznjenci še vedno morajo kupovati telefonske kartice s 25, 50, 100 ali 300 impulzi. Telekartica s 300 impulzi vas stane 23,79 evra, kar je znesek, ki pri povprečnem ponudniku mobilne telefonije omogoča neomejene klice, sporočila in uporabo spleta. Funkcija zaporne kazni naj bi bila kaznovanje za odklonsko vedenje, pa tudi prevzgoja. Na spletni strani Ursiksa je zapisano, da posameznike »usposabljajo za življenje na prostosti in jih odvračajo od ponavljanja kaznivih dejanj, da bodo po prestani kazni lahko živeli po veljavnih pravnih in moralnih normah«. Obstoječa izolacija in siceršnja nezmožnost uporabe modernih tehnologij to trditev postavljata pod resen vprašaj. Epidemiološko stanje pa pod vprašaj postavlja tudi trditev, da Ursiks »za družbo, zaprte osebe in zaposlene zagotavlja varne zapore«. Aktualna pandemija je morda priložnost, da se revidira tako obstoječi zakon o izvrševanju kazenskih sankcij kot tudi sodna praksa, zaradi katere se vsi zavodi srečujejo s prostorsko stisko.