Parlamentarne stranke SMC, NSi in Desus so po februarski sklenitvi koalicijske pogodbe razglasile zmago proti največji stranki SDS. Čeprav je imela SDS več poslancev kot preostale tri stranke skupaj, so s skupnimi močmi dosegle, da SDS v 17-članski vladi nima absolutne večine. SDS poleg premierskega položaja pripada še sedem resorjev.
Z odhodom Desusa iz koalicije Janeza Janše in odstopom njihovega ministra za zdravje Tomaža Gantarja so se razmerja znotraj vlade, vsaj začasno, spremenila.
Vladavina prava le za enega ministra
Čeprav sta bila Gantar in Desusov kmetijski minister Jože Podgoršek pripravljena zaradi epidemije opravljati funkcijo, dokler premier ne najde primerne zamenjave, je Janša na vsak način hotel doseči odhod vsaj enega izmed njiju. To dokazujejo tudi premierjevi pritiski na Gantarja, naj odstopi, pri čemer se je skliceval na vladavino prava in opozarjal na status Desusa, glede na katerega morajo v primeru izstopa iz vlade Desusovi ministri odstopiti s položajev, sicer so izključeni iz stranke.
Po Gantarjevem odstopu je premier pozabil na vladavino prava, saj Podgoršek kljub temu, da je član Desusa, še vedno opravlja svojo funkcijo. Janša bi sicer lahko sam državnemu zboru predlagal njegovo razrešitev. Premier je imel dober razlog, da se po odhodu Desusa iz koalicije čim prej znebi vsaj enega izmed dveh ministrov iz vrst Desusa.
Predsednik vlade in SDS zdravstvenega resorja ni ponudil Novi Sloveniji, ki je po tem, ko je SMC izgubila dve poslanski mesti, neuradno že izražala nezadovoljstvo zaradi razdelitve ministrskih položajev, temveč ga je začasno prevzel sam.
V 17-članski vladi ima zato trenutno glasovalno pravico 16 predstavnikov vlade, saj predsednik vlade glasuje le enkrat, čeprav začasno opravlja tudi funkcijo zdravstvenega ministra. Skupno ima torej SDS osem glasov in s tem posredno večino v vladi.
Odločilen glas
V primeru »neodločenega« izida glasovanja, ko bi na primer SDS z osmimi glasov podprla svoj predlog, medtem ko bi osem ministrov in ministric iz vrst SMC in NSi glasovalo proti, namreč odloča glas predsednika vlade. »Če je število članov vlade sodo in če je glasovanje izenačeno, odloči glas predsednika vlade,« je zapisano v poslovniku vlade.
To nam je potrdil tudi ustavni pravnik, profesor ljubljanske pravne fakultete in minister za pravosodje v prvi slovenski vladi Rajko Pirnat.
