Sprememba volilne zakonodaje je nujna, saj je ustavno sodišče ugotovilo, da je ta neustavna v delu, ki govori o določitvi volilnih okrajev, saj je med največjim in najmanjšim prevelika razlika. Zakonodajalcu je postavilo tudi dveletni rok za izpolnitev odločbe, ki poteče v ponedeljek.
Za novelo zakona o volitvah v DZ, ki predvideva spremembo volilnega sistema z uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu in ukinitvijo volilnih okrajev ter ki so jo vložile poslanske skupine SAB, LMŠ, Levica in SD, je glasovalo 55 poslank in poslancev. Proti jih je glasovalo 26, vključno z vsemi poslanci stranke SDS, z izjemo Jožeta Tanka, ki je bil odsoten. Proti je glasoval tudi zaenkrat še poslanec stranke DeSUS Robert Polnar. Preostali poslanci Desusa so se glasovanja vzdržali, pri čemer je bil Ivan Hršak odsoten. Predlog so podprli poslanci iz vrst LMŠ, SD, SMC, Levice, NSi, SAB in SNS ter predstavnik narodnosti. Od naštetih strank nista bila prisotna dva poslanca SD in en iz NSi. Za uspeh bi predlog potreboval 60 glasov.
Pred samim glasovanjem je o noveli zakona sicer potekala burna razprava, pri čemer so nasprotniki sprememb opozarjali, da bi prinesle centralizacijo, saj bi podeželje in manjše regije ostali brez poslancev. Na drugi strani so jim odgovarjali, da bi volivcem dali odločilni glas, poslanci pa da so predstavniki vseh.
"Atentat na podeželje"
Pomisleke so v razpravi izražali predvsem v SDS. Boris Doblekar (SDS) je ugotavljal, da gre za "atentat na podeželje", saj bi v takšnem volilnem sistemu poslanci prihajali predvsem iz večjih mestnih središč, kjer bi lahko imeli večjo medijsko promocijo in so skoncentrirani volivci. Manj prepoznavnim kandidatom in tistim, ki nimajo dolge politične kilometrine, pa kljub temu, da bi jih ljudje v manjših regijah ali na podeželju volili, ne bi uspelo priti v parlament.
Da bi s predlogom šli v politično centralizacijo, je soglašal tudi Jožef Lenart (SDS), ki je izpostavil, da ukinitvi volilnih okrajev nasprotujejo lokalne skupnosti in komisija državnega sveta. Poleg tega je spomnil, da ima ministrstvo za javno upravo pripravljene popravke volilnih okrajev, ki pa imajo po njegovih besedah tudi zagotovljenih potrebnih 46 poslanskih glasov.
Zavrnil je očitke, da nekateri poslanci ne bodo dali glasu danes obravnavanemu predlogu, ker bi bili radi znova izvoljeni. Po njegovem mnenju gre za ugibanja brez osnove, a bi lahko na tak način tudi sam izpostavil, da so nekateri od predlagateljev oz. povezani z njimi, ki leta 2018 po obstoječem sistemu niso bili izvoljeni, motivirani, da bi se sistem spremenil.
Glasovi podpore
Da pri nasprotovanju ukinitvi volilnih okrajev ne gre za nič drugega, kot za vztrajanje pri nekih predvidljivih vzorcih, pač "iz čisto preproste volilne matematike", pa je menil Rudi Medved (LMŠ). S spremembo bi po njegovih besedah ljudem dali v roke pomembno orodje, sprememba pa tudi "dobesedno sili h kandidiranju profesionalnih ljudi z integriteto, takšnih, ki nekaj znajo in so prepoznavni v širšem okolju".
Nataša Sukič (Levica) je poudarila, da bi s sprejetjem predloga poenotili volilne sisteme in tudi za volitve v DZ vpeljali sistem, ki dobro deluje na volitvah v Evropski parlament. Volivci bi dobili občutek, da njihov glas resnično šteje, poslanci pa bi bili prisiljeni, da bodo v intenzivnejših stikih s svojo volilno bazo, je prepričana Mateja Udovč (SMC). "Tako bo odpadla praksa izvoljivih okrajev in v njih nameščanje strankarskih favoriziranih kandidatov iz drugih okrajev," je dodala.
"Bojite se, da bi volivci odločali," je nasprotnikom sprememb očitala Maša Kociper (SAB). Njen strankarski kolega Andrej Rajh pa zavrnil, da bi šlo za centralizacijo, saj se ljudi ne voli po tem, od kod so, ampak glede na to, kaj so v življenju ustvarili, ali so ugledni, sposobni, spoštovani. "Če bi črtali volilne okraje, damo možnost najboljšim predstavnikom vsake stranke, da pridejo v DZ," je prepričan tudi Zmago Jelinčič (SNS).
