Kot smo poročali, je minister za zdravje Tomaž Gantar podal predlog za zaprtje gospodarstva. V pojasnilu za tako odločitev je navedel visoko število hospitaliziranih in dejstvo, da imamo v svoji državi rekordno smrtnost. Njegov slednji argument pa je že v ponedeljek dopoldne zamajala Mateja Logar z infekcijske klinike, ki je obrazložila, da v Sloveniji kot smrt zaradi covida-19 beležijo smrti vseh covidnih bolnikov, ne glede na »neposredni vzrok smrti«. Ni važno, kaj je neposredni vzrok smrti. Če je bil pokojni okužen z virusom, ga statistika beleži kot smrt zaradi epidemije. Številne druge države so se odločile za drugačen pristop, zato naj bi Slovenija negativno izstopala. V primerjavi s spomladanskimi meseci ne beležijo odstotnega odstopanja, le absolutne številke so te dni toliko večje od spomladanskih.
Val smrti
V njeni razlagi so zagovorniki teorije zarot našli dokaz, da nam država laže in da epidemiološko stanje ni tako slabo, kot ga prikazuje vlada. A žal širša slika pokaže, da ne glede na to, kako država vodi statistiko v naši državi, v zadnjih treh mesecih umiramo veliko bolj kot prej. Dnevno objavljeno število umrlih zaradi novega koronavirusa je samo eden od načinov, kako lahko merimo človeški davek novega koronavirusa. Ta številka namreč ne zajame vseh učinkov, ki jih ima epidemija na smrtnost. Po eni strani zajame samo potrjene smrti, čeprav lahko sklepamo, da je zaradi načina poročanja neposrednih žrtev verjetno več, kot jih beleži dnevna statistika iz bolnišnic in DSO. Po drugi strani pa imata pandemija in delno zaprtje družbe, ki jo spremlja, tudi mnoge posredne učinke na smrtnost, pravijo strokovnjaki iz ekipe Sledilnik.org. Tako podatki kažejo, da še meseca septembra ni bilo praktično nikakršnih razlik v umrljivost v primerjavi s prejšnjimi leti, oktobra pa se je pričel val smrti, kot mu v Sloveniji že dolgo nismo pričali.
Neusmiljeni podatki
V Sloveniji je po začasnih podatkih Statističnega urada RS (Surs) od januarja do konca oktobra umrlo skupno 17.575 ljudi, kar je 2,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Samo oktobra pa je umrlo 2073 prebivalcev Slovenije, kar je 26,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Po začasnih nepopolnih podatkih za november je od 1. do 22. novembra 2020 umrlo 2100 prebivalcev. Začasni podatki za cel mesec november bodo objavljeni 8. januarja prihodnje leto. Po podatkih statističnega urada je presežna umrljivost, torej presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih v preteklih letih v istem obdobju, v prvih desetih mesecih letošnjega leta znašala 4,5 odstotka. To pomeni, da je v omenjenem obdobju umrlo za 4,5 odstotka več prebivalcev kot povprečno v enakem obdobju v letih 2015–2019. V primerjavi z obdobjem 2015–2019 je v 2020 število umrlih najizraziteje odstopalo v oktobru. Umrlo je za 23,7 odstotka več prebivalcev kot povprečno v oktobru med 2015 in 2019, še kažejo podatki Sursa. Še huje je v novembru. Do zdaj zbrani podatki kažejo, da se je število smrti sredi novembra dvignilo tudi do 80 odstotkov nad pričakovanim številom smrti. Ti podatki sicer zajemajo vse smrti Slovencev, ne glede na vzrok, a odstopanje je tako veliko, da je jasno, da ga je sprožil zunanji dejavnik. V ekipi Covid-19 sledilnik ne želijo delati prehitrih zaključkov, a zapisali so sledeče: »Že zdaj vemo, da je neto učinek (epidemije, op. p.) izrazito povišanje skupnega števila smrti, ki dramatično odstopa od prejšnjih let in je že primerljivo z državami, ki so jo v prvem valu odnesle najslabše.«
Ni kriv le covid
Na to, da je večje število smrti lahko tudi posledica ukinitve zdravstvene oskrbe na drugih področjih, je včeraj opozoril direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin, ki je pojasnil, da opravijo mesečno približno 1500 operacij manj in med 10.000 in 15.000 ambulantnih pregledov manj kot v normalnih razmerah. »Obravnavamo urgentne bolnike in bolnike z rakastimi obolenji, ostali so prikrajšani,« je dejal. Ob tem je dodal, da je v UKC Maribor trenutno kar 887 zaposlenih odsotnih: okoli 300 zaradi okužbe s covidom ali vročene karantenske odločbe, ostali pa večinoma zaradi izgorelosti. »Zdravstveno osebje je na robu izčrpanosti. Želimo si, da bi ta pritisk na bolnišnice pojenjal. Zato apeliram na vse prebivalce Republike Slovenije, upoštevajte vse predpise, sicer bo pritisk na bolnišnice takšen, da ga ne bomo mogli obvladati zaradi pomanjkanja osebja,« je pozval.
Slovaki našli rešitev
Išče se torej rešitev za nevzdržno stanje, in medtem ko del stroke z ministrom na čelu poziva k zaprtju gospodarstva in ob tem navaja podatek, da naj bi bila okužena že polovica delovno aktivnega prebivalstva, je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pozval h koreniti spremembi strategije. Morda pa je rešitev v pristopu, ki so ga ubrali na Slovaškem. Kot je razbrati iz uradnega poročila, jim je uspelo s kombinacijo zapiranja, masovnega testiranja in izolacijo okuženih doseči gromozanski napredek. V dveh tednih od masovnega pilotnega testiranja naj bi jim število okužb v regijah, kjer so izvedli tri kroge testiranj in izolirali okužene, upadlo za 82 odstotkov.
