Ministra in svojega stanovskega kolega so pozvali, da odpre takšno razpravo.
"K temu vas in nas vse zavezujejo sodobne zgodovinopisne epistemologije in sodobne muzejske prakse. K temu vas in nas vse zavezujeta duh in črka slovenske ustave in zakonov. K temu vas in nas vse zavezujejo vzgibi dejanja, ki naj se mu muzej posveti, tj. slovenska osamosvojitev," so zapisali v javnem pismu.
Kot so dodali, se veselijo takšne razprave in so pripravljeni k njej "v najboljši veri po najboljših močeh prispevati svoj najboljši delež".
Podpisniki so prepričani, da je slovenska osamosvojitev eno izmed najpomembnejših dejanj v zgodovini slovenskega naroda. Z njeno uresničitvijo si je narod svobodno ustvaril svojo lastno suvereno državo in z njo postal suverena in svobodna nacija.
Pismo so podpisali Kornelija Ajlec, Bojan Balkovec, Alenka Cedilnik, Ana Cergol Paradiž, Mitja Ferenc, Božidar Jožef Flajšman, Sašo Jerše, Jernej Kosi, Milan Lovenjak, Peter Mikša, Dušan Mlacović, Janez Mlinar, Božo Repe, Irena Selišnik, Rok Stergar, Peter Štih, Marko Štuhec, Marta Verginella in Žiga Zwitter.
Namero o zagonu Muzeja osamosvojitve je vlada predvidela v dopolnjenem predlogu državnega proračuna za leto 2022. Projekt je problematiziralo več institucij in skoraj 200 posameznikov v javnem pismu prek spleta, v katerem so ustanavljanje muzeja opredelili kot ideološki projekt v korist trenutne vladajoče garniture in "ne dejanje, ki bi bilo v korist izboljšanja položaja kulture v Sloveniji, kar bi od ministra kot skrbnika kulturnega resorja pričakovali".
Manjša skupina aktivistov je pred ministrstvom izvedla protestno umetniško akcijo proti zagonu projekta, kritiko nad odločitvijo vlade pa so izrazile tudi članice Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije (KoDVOS), ki se med drugim se sprašujejo, ali je ta muzej sploh potreben in kdo bo nosilec zagona projekta, pa tudi, za koga se takšen muzej pripravlja.
