Osemsto evrov kazni za mlado družino iz Kranja, ki si je med sprehodom po središču mesta privoščila rogljiček in pri tem ni nosila zaščitne maske. Štiristo evrov kazni za dostavljavca hrane, ki je na stopnicah frančiškanske cerkve v središču Ljubljane brez maske malical burek. To sta le dva najodmevnejša primera glob zaradi kršenja vladnih odlokov, ki so razburjali javnost.
Zdravstveni inšpektorat, kjer dela nekaj več kot 80 inšpektorjev, je v času epidemije vse svoje sile usmeril v nadzore nad spoštovanjem predpisov za obvladovanje virusa. V zadnjih devetih mesecih jih je opravil že več kot 50.000. Med drugim so inšpektorji preverjali, ali se ljudje držijo omejitve zbiranja, uporabljajo zaščitne maske v zaprtih in odprtih javnih prostorih ter ali trgovci in gostinci upoštevajo higienska priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Toda podatki, ki smo jih pridobili v uredništvu Necenzurirano.si, kažejo, da so na zdravstvenem inšpektoratu povsem pozabili na bolnišnice in domove za starejše občane. Tam so v poletnih mesecih, ko bi morala vlada pripravljati državo na drugi val epidemije, opravili le peščico nadzorov in izdali eno odločbo. Pogosteje pa so jih začeli obiskovati, ko je bilo že prepozno.
Inšpektorji pozabili na domove za starejše
Danes je jasno, da je virus najbolj silovito udaril v domovih za starejše, kjer je povzročil največ škode. Vsak drugi umrli v Sloveniji zaradi covida-19 je bil varovanec domov za starejše. Vsak deseti varovanec, ki se je okužil v domovih za starejše, je umrl. Kljub gašenju posameznih žarišč se razmere ne umirjajo. V ponedeljek je bil na novo okužen 201 stanovalec in 42 zaposlenih, od tega 26 zdravstvenih delavcev.
Slovenija danes plačuje ceno katastrofalne priprave na drugi val epidemije in zamud pri usmerjanju vodstev domov za starejše. Nič bolje ni v zdravstvenih ustanovah, kjer šele zdaj vpeljujejo hitre teste za testiranje osebja. V treh mesecih, od začetka septembra do konca novembra, se je v Sloveniji okužilo že 6951 zdravstvenih delavcev.
Toda zatajil je tudi nadzor. Zdravstveni inšpektorat, ki deluje pod okriljem ministrstva za zdravje, je v obdobju od marca do septembra izvedel 15 nadzorov nad izvajanjem epidemioloških ukrepov v socialnovarstvenih zavodih. Torej v povprečju malo več kot dva na mesec. V bolnišnicah jih je bilo še manj. V obdobju od maja do septembra so vsak mesec izvedli po en nadzor.
Sto dva domova in ena odločba o nepravilnostih
Še več, med 102 domovoma za starejše so inšpektorji odločbo izdali le za enega. To je dom v Ljutomeru, ki je bil v prvem valu eden večjih žarišč okužb. Nepravilnosti so ugotovili pri:
• ravnanju z bolniškim perilom,
• prezračevanju prostorov,
• prevozu umrlih in
• zagotavljanju tehničnih pogojev za izolacijo, to je vzpostavitvi treh con, kar se je pozneje v ostalih domovih izkazalo kot ključna težava pri omejevanju širjenja okužb.
Inšpektorji so neskladnosti ugotovili tudi pri:
• izvajanju programa v delu, ki se nanaša na čiščenje, razkuževanje in ravnanje z odpadki,
• ukrepih za izolacijo, saj osebje v domu v Ljutomeru ni bilo ločeno glede na to, ali delajo z obolelimi ali zdravimi oskrbovanci.
Odločbo, s katero so vodstvu DSO Ljutomer odredili odpravo nepravilnosti, so izdali v začetku junija, od takrat naprej pa nobene več. Junija, ko novih okužb praktično ni bilo, so inšpektorji opravili nadzore v štirih zavodih. S krepitvijo epidemije je bilo njihovih obiskov še manj.
»Čeprav se je vedelo, da so domovi ključen del problematike, so jih izpustili iz sistema nadzora,« je komentirala Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. »Zavedam se, da je zdravstveni inšpektorat kadrovsko podhranjen, a bi moral prilagoditi program dela. Zagotovo bi pomagalo, če bi inšpektorji hodili po domovih za starejše. A ne zato, da bi izvajali represijo in izdajali kazni, temveč da bi pravočasno opozorili na pomanjkljivosti in zahtevali njihovo odpravo,« je pojasnila.
Zbudili so se, ko je bilo že prepozno
Inšpekcijske nadzore so okrepili šele jeseni. Oktobra so obiskali šest socialnovarstvenih zavodov in štiri bolnišnice, novembra pa že devet zavodov in osem bolnišnic. Kaj so ugotovili, ni znano. A takrat je bilo že prepozno. Slovenijo je zajel drugi val epidemije. Število dnevnih okužb se je skokovito povečevalo, praktično vsak dan so izbruhnila nova žarišča v domovih za starejše. »Iskali so odgovorne za katastrofalno dogajanje,« je še dodala Ilešič Čujovičeva.
Na zdravstvenem inšpektoratu, ki ga v zadnjih mesecih v javnosti zastopa inšpektorica Deana Potza, se branijo, da ne izvajajo rednih inšpekcijskih nadzorov v bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih, temveč se le odzivajo na prijave in informacije, ki jih dobivajo od strokovne javnosti. Odgovornost za neukrepanje so preložili na NIJZ, ki naj bi bili odgovorni za odkrivanje virov okužb in poti prenašanja. »NIJZ z ugotovitvami epidemiološke preiskave seznani zdravstveni inšpektorat, ki nato po potrebi izvede še inšpekcijski pregled na področju svojih pristojnosti,« je pojasnila Potza.
»V času izbruha od NIJZ nismo prejeli nobenega obvestila niti za bolnišnice niti za socialnovarstvene zavode. Prejeli smo nekaj prijav, ki so se nanašale na neuporabo zaščitnih mask za uporabnike storitev oziroma obiskovalce, v nekaterih primerih pa na zaposlene ter na nespoštovanje razkuževanja rok,« je dodala.
