Na današnji je razmere v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, enega najhuje prizadetih domov v prvem valu, predstavila direktorica doma Gordana Drimel. Po daljšem obdobju miru so pred 14 dnevi tudi v tem domu znova zabeležili nove okužbe. Trenutno je okuženih sedem stanovalcev, ki so jih premestili v rdečo cono.
Drimelova se je uvodoma uzrla nazaj, na prvi val. Kot je pojasnila, so se takrat soočili z izjemno težko nalogo, nepripravljeni ter nezaščiteni z opremo in potrebnim znanjem so dočakali povsem nov izziv, nekaj, česar niso poznali. Dodala je, da danes, ko spremljajo dogajanje v družbi in ostalih domovih, vidijo, da so takrat pravzaprav opravili eno »zelo dobro nalogo,« česar pa se takrat niso zavedali, pri čemer so se ves čas spraševali, kaj bi še lahko naredili in kaj bi lahko storili drugače. Drimelova je ob tej priložnosti znova izrekla iskrene sožalje svojcem, ki so izgubili svoje najdražje.
Drugi val pričakali pripravljeni
V Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah so zaposlili tudi deset novih sodelavcev, ki jim zdaj pridejo zelo prav, saj z njihovo pomočjo premagujejo kadrovsko podhranjenost, ki je posebe izrazita na področju zdravstvene nege, je pojasnila Derimelova.
»Danes smo v situaciji, ko se ponovno soočamo z okužbami,« je nadaljevala in dodala, da pa so bili glede na razmere »zunaj« na to pripravljeni, saj so vedeli, da bo prenos okužbe v dom zelo težko preprečiti. Pojasnila je, da imajo danes na voljo bistveno več zaščitne opreme, izdelane imajo protokole, na voljo pa imajo tudi potrebno znanje. Od sedmih okuženih jih je sicer nekaj brez simptomov, nekaj z blagimi simptomi, eden pa je moral na žalost v bolnišnico. Okuženi sta tudi dve zaposleni, ena pa je zaradi okužbe v domačem okolju trenutno v karanteni.
Ne gre brez osebnega stika
Glede vdorov v slovenske domove za starejše je dejala, da se tako med zaposlenimi kot stanovalci na žalost srečujejo z asimptomatskimi okuženimi. Izpostavila je tudi, da se je treba zavedati, da v domovih ne gre brez osebnega stika. Dejstvo je, da negujejo izredno zahtevne bolnike, ki so ponavadi tudi nepomični, kar terja oseben stik, saj jih je treba pri sami negi obračati, potrebni so fizioterapija in drugi terapevtski postopki, »da ne govorimo o osebah z demenco, pri katerih je še posebej pomemben ta dotik in tudi objem,« je pojasnila. Dodala je še, da zelo redko govorimo o prenosih med samimi stanovalci, ki so tudi pogosti. Veliko naporov sicer vlagajo v to, da bi preprečevali psihične stiske in zmanjševali osamljenost. Zagotavljajo jim razne animacijske dejavnosti in delavnice, a se danes res več dela individualno, »vendar še vedno živimo kot velike družine, ko se pri teh različnih aktivnostih združuje tudi do 25 oseb.« Pojasnila je, da stanovalci še vedno skupaj »obedujejo in skupaj sodelujejo v nekih delavnicah in pri nas je čisto normalno, kar smo vseskozi vzpodbujali, da se stanovalci med seboj družijo, si med seboj pomagajo, skratka, da gredo na obisk k prijatelju v neko drugo nadstropje in da s sosedom popijeta kavico.« To je po njenem mnenju tudi eden ključnih dejavnikov, ki prispevajo k tako velikemu številu okuženih. Kot je še dodala, so jih izkušnje tudi izučile, da je v domovih za starejše zelo težko prepoznati prve simptome okužbe, saj zaradi starostnih sprememb in težav prejemajo večje količine protibolečinske terapije, ki lahko simptome prikrijejo.
Drimelova je izpostavila še eno »v tem trenutku perečo zadevo,« to je izvajanje pomoči na domu. Pojasnila je, da se srečujejo z različnimi težavami, pri čemer poseben izziv predstavlja oskrba starostnikov, ki so doma sami in okuženi. Ti se soočajo s še večjo osamljenostjo. »Vsak dan prinese nekaj novega,« je še dejala in za konec dodala, da je »situacija težka, vendar kljub temu, da smo že malce utrujeni, izčrpani, pravzaprav od pomladi še ni bilo časa za počitek, zadeve obvladujemo.«
