V zadnjem tednu se UKC Maribor srečujejo "zlagoma, a z vztrajnim povečanjem priliva pacientov". Kot je na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 dejal predstojnik UKC Maribor Gregor Prosen, so potrebe po obravnavi in hospitalizaciji v zadnjih dneh še dodatno poskočile. Po tem bi bilo mogoče soditi, da še nismo dosegli platoja, ampak da smo še vedno v samem vrhu.
V tem vikendu so v UKC Maribor dosegli rekordno število sprejemov na obeh oddelkih, torej tako na navadnem kot tudi na oddelku intenzivne nege: v nedeljo in ponedeljek celokupno 218 bolnikov, od tega rekordnih 47 na intenzivni negi, ki ima sicer 48 postelj. Uradno skupno število postelj pa so presegli za 20.
Gregor Prosen: "Kolateralna škoda širše v sistemu prav gotovo je."
Stiska je bila čez vikend zelo velika, velik je bil tudi dodatni priliv bolnikov v urgentni center. Včeraj so v sivi coni (del urgentnega centra, ki obravnava tiste z znano oziroma zelo verjetno okužbo) obravnavali 50 pacientov. "To je ogromna številka," je poudaril in ponazoril, da v času pred pandemijo toliko pacientov obravnavali na dan, včeraj pa je bilo toliko samo covidnih bolnikov oziroma zelo verjetno obolelih. Teden prej so se številke vrtele od 30 do 35. "Poskok čez vikend nas je, moram priznati, negativno presenetil," je dejal in dodal, da je osebje, saj je poskok terjal dodatne napore, utrujeno, je pa vsaj uigrano.
Kot je dejal Prosen, ne ve, čemu točno pripisati porast, saj se je že zdelo, da smo že na zeleni veji. Med logičnimi razlagami se mu zdi tudi martinovanje deset dni prej.
UKC Maribor veliko večino svojih naporov in virov preusmerja v obvladovanje covid krize, so pa tudi druge bolezni, ki jih je treba nasloviti, je poudaril in dodal, da je kriza zato na dveh krakih.
Antigenski testi
V urgentnem centru UKC Maribor so imeli možnost preizkusiti kar nekaj hitrih antigenskih testov, in sicer dveh poglavitnih vrst: ena, ki ne potrebuje elektronskega čitalca, in druga, ki ga. V povprečju potrebujejo 15 do 20 minut, da dajo rezultat. So slabši od standardnih PCR testov.
V klinični praksi je še posebej pomembna negativna napovedna vrednost posameznega testa, je pojasnil Prosen, torej odstotek verjetnosti, "da je negativen test zares negativen pacient". Vrednosti se vrtijo od 85 do 95 odstotkov. Razlika se morda ne zdi velika, je pa značilnost te statistike v tem, da bo tisti test, ki ima 95-odstotno negativno napovedno vrednost, zgrešil le pet od 100 pacientov. Pri testu, ki ima 85-odstotno negativno napovedno vrednost, je takšnih že 15 odstotkov ozirom 15 obolelih od 100, ki bodo imeli lažno negativen test. "Ta razlika je ogromna," je dejal Prosen.
Premeščanje bolnikov
Prosen je poudaril še, da je UKC Maribor pod neverjetnim pritiskom in da gre za tek na dolge proge. Tako so morali v nedeljo in ponedeljek nekaj covidnih bolnikov premestiti v ptujsko, ljubljansko in izolsko bolnišnico. Sicer načeloma lahko sprejmejo vse covidne bolnike s hujšim razvojem bolezni, sploh tiste, ki potrebujejo kisik. So pa zato omejeni sprejemi na navadne oddelke, torej oddelke, ki niso namenjeni covidnim bolnikom. Tam je prag zaradi covida-19 precej višji.
Vseeno jim zaenkrat še uspeva obravnavati življenje ogrožajoča stanja.
Za konec je še dejal, da ga, če res obstaja povezava z martinovanjem, "veseli december" skrbi. In da se boji "žalostnega januarja".
