Ministri so danes znova razpravljali o novem migracijskem paktu, s katerim naj bi odpravili zastoj pri azilni reformi. Ta je nastal zaradi spornih obveznih migracijskih kvot, ki jih je leta 2015 predlagal tedanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Novi pakt temelji na načelu prožne, a še vedno obvezne solidarnosti. V Bruslju zatrjujejo, da spornih obveznih kvot za premeščanje ni več, a določena obveznost glede premeščanja ostaja. Eden bistvenih novih elementov so sponzorstva vračanja nezakonitih migrantov kot alternativa ali dopolnilo k premeščanju.
Slovenski notranji minister Hojs je povedal, da se vsi strinjajo o pomenu ustrezne obravnave prebežnikov na zunanjih mejah in vračanja nezakonitih migrantov v tretje države, so pa problem podrobnosti. Izpostavil je problem majhnih držav pri vračanju zaradi omejene diplomatske vplivnosti: "Posebej za majhne države je problem vračanja, glede na našo diplomatsko vplivnost v odnosu do tretjih držav."
Težava bo tudi opredelitev solidarnosti, saj da se tu skrivajo podrobnosti glede obveznega premeščanja. "To je za Slovenijo ena kar precej težkih zadev," je dejal. Izpostavil je tudi vprašanje, zakaj bi posebej obravnavali migrante, rešene na morju, kot predvideva pakt. Minister ne vidi potrebe po tem, saj da je to samo dodaten dejavnik potega za ljudi, ki želijo priti v Evropo.
"Siva cona"
Sicer pa je minister izrecno opozoril, da na podlagi pakta ni jasno, kaj je s slovensko-hrvaško mejo, ki je zunanja schengenska meja, ni pa zunanja meja EU. Slovenija beleži letos približno 12.000 nezakonitih prehodov in 3000 zaprosil za azil, je spomnil in poudaril, da v novem paktu ne vidi rešitve za to, kaj se zgodi s temi ljudmi.
Na podlagi pakta namreč ni jasno, ali bodo v bodoče še veljali dvostranski sporazumi, na podlagi katerih lahko Slovenija migrante, ki pridejo iz Hrvaške, vrača na Hrvaško, sama pa sprejema nazaj migrante, ki z njenega ozemlja odidejo v Italijo ali Avstrijo. "Tu je neka siva cona, ki je zelo zelo problematična," je menil minister. V podobnem položaju so še dve ali tri države, je dodal.
Če Slovenija teh migrantov ne bi več mogla vračati na Hrvaško, bi to pomenilo, da bo treba vse obravnavati v Sloveniji, torej ločiti tiste, ki so upravičeni do azila, preostale pa vrniti v države izvora. "Lahko si predstavljate, da je to za Slovenijo štrik okoli vratu," je ponazoril minister na virtualni novinarski konferenci s slovenskimi dopisniki v Bruslju.
Hojs je povedal, da so preračunali, kakšne bi bile glede na število prebivalstva te številke za Italijo ali Nemčijo. Za Slovenijo je 12.000 migrantov toliko, kot bi bilo 360.000 oseb za Italijo ali za Nemčijo pol milijona oseb. Obravnava takih številk je po moji oceni "iluzija", je dejal minister.
(Ne)varovanje meje
Slovenski minister je ob tem še dejal, da je vsem jasno, da Hrvaška zunanje meje ne varuje, kot bi se pričakovalo. Nerazumljivo je namreč, da je na slovenski meji toliko migrantov, obenem pa so našteli letos zgolj 900 vpisov v evropsko zbirko Eurodac na hrvaški strani.
Na vprašanje, ali Slovenija dovolj dobro varuje svojo mejo, pa je minister odgovoril, da je vedno mogoče nadzirati še bolje, zato je tudi velik zagovornik tega, da se okrepi sile, z dodatnimi silami slovenske vojske in dodatno panelno ograjo. Spomnil je, da je v načrtu za naslednje leto dodatnih 40 oziroma skoraj 50 kilometrov panelne ograje.
