Z nekaterimi pojasnili je postregla sekretarka iz direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Doroteja Novak Gosarič. Uvodoma je poudarila, da bo cepljenje najboljši, najhitrejši in najučinkovitejši način boja z epidemijo novega koronavirusa ter ključno za dosego cilja, da se življenje ponovno normalizira. Kot je znano, to zaenkrat še ni na voljo, a je ta teden udarila vzpodbudna vest o napredku v razvoju cepiva nemškega biotehnološkega podjetja BioNTech in ameriške farmacevtske družbe Pfizer. Cepivo, ki se po zadnjih analizah tretje faze kliničnega preizkušanja ponaša s kar 90-odstotno učinkovitostjo, bi lahko bilo v omejenih količinah na voljo že do konca leta.
Skupno naročanje
Kot je pojasnila Novak Gosaričeva, bo Slovenija tako kot ostale države članice EU do cepiva dostopala v okviru skupnega naročanja na ravni Evropske unije. Evropska komisija se po njenih besedah trdo pogaja s sedmimi razvijalci najbolj obetavnih cepiv, ki bodo tudi prva na trgu. S štirimi so že sklenili dogovor oziroma pogodbo o predčasnem nakupu. Prav tako je Evropska komisija že junija pripravila protokol oziroma smernice za preskrbo s cepivi, oktobra pa tudi strategijo cepljenja. »Kajti ni dovolj, da se zagotovi dostop do cepiv, treba je zagotoviti tudi ustrezno in učinkovito cepljenje ter tudi spremljanje učinkovitosti cepljenja,« je pojasnila ter poudarila, da je Evropska komisija posvetila veliko pozornosti preskrbi z varnimi, učinkovitimi in kakovostnimi cepivi. Na ravni Evropske unije so se tako zavezali, da bodo na evropskem trgu na voljo izključno cepiva, ki bodo pridobila predhodno dovoljenje za promet Evropske agencije za zdravila (EMA). Za pridobitev tega dovoljenja bo moral vsak proizvajalec dokazati, da je njegovo cepivo varno, kakovostno in učinkovito.
Ni ene strategije, saj ni ene platforme
Po navedbah Novak Gosaričeve bo prvo cepivo po najboljšem možnem scenariju dostopno predvidoma konec decembra. Sedem proizvajalcev, s katerimi se pogaja Evropska komisija, bo Evropi ponudilo »cepiva iz treh različnih platform,« je dejala. To po njenih besedah pomeni, da bodo potrebne tri strategije, ki bodo morale slediti lastnostim cepiva, »se pravi od shranjevanja do indikacij. Nekatera od teh cepiv bodo mogoče bolj učikovita pri preprečevanju širjenja okužb, druga bodo mogoče bolj učinkovita pri preprečevanju zapletov, povzročenih s tem virusom. Skratka, strategija se bo pripravljala sproti.« Krovno strategijo je v pomoč državam članicam pripravila Evropska komisija. Strategije je v tem trenutku mogoče oblikovati le do neke točke, dokončno obliko pa bodo lahko dobile šele takrat, ko bodo na voljo popolne informacije o cepivih, torej ob pridobitvi dovoljenja za promet. Prvo tako dovoljenje pričakuje konec novembra oziroma v začetku decembra, takrat pa bo mogoče dokončati tudi strategijo za to platformo.
Če se bodo predvidevanja uresničila, bodo tako prvi odmerki na voljo konec decembra, a bo njihova količina omejena, zato bo potreben prioritetni seznam cepljenja. Cepivo bodo zato prejeli najbolj ranljivi glede na starost in kronične bolezni ter zdravstveni delavci in delavci v kritični infrastrukturi, je dejala Novak Gosaričeva. Poudarila je, da bodo vse države članice cepivo prejele istočasno in v količini, ki vsak državi članici pripada glede na delež prebivalcev v Evropski Uniji. Cepivo se bo torej delilo na pregleden in enakopraven način ter po vnaprej znanem ključu delitve, je poudarila.
Dejala je še, da cepljenje ne bo obvezno, temveč bo temeljilo na prostovoljni osnovi. Da bi bil odpor do cepljenja čim manjši, se »bomo potrudili z ustreznimi informacijami, obveščanjem in ozaveščanjem,« je še dodala. Cepljenje bo za državljane brezplačno,denar za cepivo pa bo zagotovljen iz proračunskih sredstev.
Zakaj skupno naročilo
Novak Gosaričeva je pojasnila, da bi bilo neodgovorno, če bi se Slovenija odločila za samostojno pot, saj je trg premajhen. To so na lastni koži že v samem začetku epidemije izkusile tudi štiri bogate države članice Nemčija, Španija, Francija in Nizozemska, ki da so hitro ugotovile, da same niso dovolj močne. S skupnim naročanjem bo tako Slovenija cepivo dobila po enaki ceni kot najbogatejše države, s tem pa smo si zagotovili optimum, je poudarila. Slovenija se bo s proizvajalci cepiv sicer pogajala, a izključno na izvedbeni ravni, torej o logistiki dobave, ne pa tudi glede preskrbe, cen in pogojev dobav.
