Interventni ukrepi v času epidemije covida-19 niso posegli v ureditev pravice do regresa za letni dopust, zato so delavci - ne glede na morebitno vključenost v intervencijske ukrepe - upravičeni do regresa za letni dopust, kot določa zakon o delovnih razmerjih, izpostavljajo na inšpektoratu. Kot so dodali, lahko kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi določata celo višji znesek regresa za letni dopust, do katerega je upravičen delavec.
Izpostavili so, da zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije določa, da delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom. Prav tako po zakonu ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja tudi delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače.
Kot so spomnili na inšpektoratu, zakon glede regresa določa, da ima delavec, ki ima pravico do letnega dopusta, pravico do regresa za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, pa ima pravico le do sorazmernega dela regresa.
Če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmernega delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Izjema so tisti, ki delajo s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu - v teh primerih imajo pravico do celotnega regresa.
