Rozman je danes dejal, da je stanje v vseh slovenskih bolnišnicah bolj ali manj podobno, pri čemer v naslednjih dneh in tednih pričakujejo še večji pritok bolnikov, morebitni večji rasti števila novo bolnikov pa morda ne bodo uspeli slediti. Kot je pojasnil, so v bolnišnici Golnik včeraj pripravili 15 novih postelj, ki pa so bile ob odhodu iz službe že vse polne. Pojasnil je, da bo zdravstveno osebje seveda dalo vse od sebe, prebivalci pa naj pomagajo tako, da se držijo ukrepov, tudi tisti, ki v virus ne verjamejo. »Tukaj ni več heca,« jim je položil na dušo.
Rozman je še pojasnil, da trenutno še nismo na točki, ko novih bolnikov ne bi uspeli sprejemati, posamezne dežurne oziroma osebne zdravnike, kjer se soočajo s pomanjkanjem postelj, pa je pozval, naj se obrnejo na dispečerski center. Postelje so namreč še proste, a morda v drugi regiji od njihove. »Morda se bodo morali bolniki peljati tudi kakšen kilometer dlje,« je dejal. Z zalogami zaščitne opreme v slovenskih bolnišnicah po navedbah Rozmana trenutno ni težav.
Kaj še lahko storimo?
Na vprašanje, kaj lahko vlada za zamejitev epidemije še ukrene, je dejal, da je glavna stvar, ki nam preostane, zavest posameznikov, da ponotranjijo te ukrepe. »Vlada seveda lahko zapira, kar hoče, ampak če se ljudje tega ne bo držali, ne bo ta pravega učinka,« je povedal ter dodal, da nekaterih razmere »še vedno niso streznile.« Po njegovih informacijah »ljudje še vedno hodijo iz garaže v garažo, kjer ga po domače povedano žingajo zvečer.« Prebivalce je pozval, naj ostanejo doma, naj ne hodijo na obiske, na pokopališča, če pa se gre ven, naj se gre individualno ali v krogu družine. Tudi v trgovino naj se gre samo ko je nujno.
Omejevanje pri jemanju brisov
Glede usmeritev za spremenjen način testiranja je dejal, da gre zgolj za omejevanje števila brisov v tistih okoljih, kjer je brisov preveč in jih laboratoriji ne uspejo analizirati pravočasno, saj s tem, če tega ne uspejo, »nismo naredili nič.« Tako zdaj na teh območjih za bris prvi na vrsto pridejo najbolj ogroženi prebivalci, tisti, ki morajo v bolnišnico, da se do rezultata pride čim prej in da jih lahko posledično ustrezno razmestijo. Nato so na vrsti zdravstveni delavci in ljudje, ki imajo veliko kontaktov zaradi službenih obveznosti.
Je pa Rozman poudaril, da bris ni stvar, ki ustavi novi koronavirus, temveč je zgolj pomoč pri zamejevanju epidemije, da se lahko nato sprejemajo ustrezni ukrepi. Če se ta sistem preplavi, sicer pridemo do nekih podatkov, a bo denar šel zaman in ne bomo pravočasno ukrepali, je še pojasnil ter dodatno ilustriral, da 10.000 brisov na dan državo dnevno stane »skorajda milijon evrov. V enem mesecu potem gre to na več deset milijonov evrov. Potem pa pridemo že do številke, s katero bi lahko zgradili tudi novo bolnišnico.« Več o testiranju in jemanju brisov bo po navedbah vladnega govorca za covid-19 Jelka Kacina na popoldanski novinarski konferenci razložil predstojnik Inštituta za mikrobiologijo Miroslav Petrovec.
