Pomočnik komandirja L. je dobil težko nogo in v sekundi smo bili tam, Policijska postaja Ljubljana Center je namreč od »kraja zločina« oddaljena zgolj streljaj. »Dober večer!« je zbrane klošarje nagovoril pomočnik L. »Dober večer,« so zbrani klošarji v en glas zatulili nazaj. Pa niso se pretepali ...
»Ura je deset!« se je zadrl pomočnik L. »Saj glih gremo!« se je zadrl nazaj eden od obravnavanih. »Ja sam završio!« je zakričal drugi in v dlani zmečkal prazno pločevinko uniona. »No, to še spijete, pa gremo!« je bil jasen pomočnik L., ko so mu vsi pokazali dokumente. Performans je trajal dobrih deset minut. Eden od vpletenih je bil že tako pijan, da se je med iskanjem osebne komaj obdržal na nogah, so ga pa noge izdale nekoliko kasneje, ko je že dokazal »istovetnost dokumenta«, in je za konec le še teatralno zgrmel po tleh. »Evo, imaš klasično intervencijo JRM (javni red in mir, op. p.); brezdomci, alkohol, maske so nosili, osebne izkaznice so imeli, bilo jih je pet. Kar se pa tiče odloka glede omejitev gibanja, smo izrekli zgolj opozorilo,« je dogajanje strnil pomočnik L. (Pa še vsi so bili iz istega gospodinjstva.)
Na obisku pri bolni stari mami?
»Ti moraš policiji, inšpektorju dokazati namen, zakaj si zunaj. Ti si zdaj kot novinar, v okviru svojih nalog,« so mi povedali. »Ali so dovolj zgolj neki 'življenjski argumenti' ali potrebujem štempelj?« me je zanimalo in še: »Recimo, da nekdo reče, da gre od svoje bolne stare mame ...« – »Mi lahko to preverimo. Če boš rekel, da je stara mama doma na tem in tem naslovu, da se tako piše, bomo preverili. In če dejansko na tem naslovu stanuje ta oseba in je na primer letnik 1940, je to že neki dokaz. Odvisno od primera. Če bi eden od teh brezdomcev, ki smo jih obravnavali prej, postregel s tem argumentom, bi mu težko verjel, ker so reveži toliko pod vplivom alkohola, da še zase ne vedo,« je pojasnil pomočnik L.
Prvič »enaindvajset, nula, šest«
Kar se tiče policijske ure, smo se ustavili pravzaprav zgolj pri ženski, ki je edina čakala na avtobus pri Konzorciju, a smo že na daleč utemeljeno sumili, da je A4-format v njenih rokah službeno potrdilo. Imeli smo prav. »Ali vam dam še osebno?« je izstrelila. »Srečno, nasvidenje!« smo se poslovili.
»Zdaj imamo to 'enaindvajset, nula, šest' prvič. In mi bomo poleg svojega rednega dela pač opravljali tudi nadzor policijske ure. Jasno je, kaj v prvi vrsti dela policija: vzdrževanje javnega reda in miru, preiskovanje kaznivih dejanj, prometne nesreče, migracije,« med vožnjo na moja vprašanja odgovarja pomočnik L. Prvi dan uveljavitve Hojsove policijske ure v Ljubljani sicer niso obravnavali omembe vrednih kršiteljev, razen tistih likov v Fužinah, ki so nagnali eno od patrulj in o katerih smo pri nas že poročali. Tudi v obče je kršitev iz naslova javnega reda in miru v času epidemije manj, ker je manj socialnega življenja. »Če smo odkriti, je ta situacija čisto super za interventne službe,« je pojasnila policistka, ki je bila z nama v patrulji. »In pri alkoholu se začnejo kršitve javnega reda in miru,« je pristavil pomočnik L.
Vojno stanje v središču Ljubljane
»Prvi dan uveljavitve sem patruljirala po središču Ljubljane, ob pol enajstih zvečer Prešernov trg, Wolfova, Čopova, Kongresni trg – žive duše nikjer. Vračali smo se po Miklošičevi nazaj do postaje, žive duše nikjer. Občutek, kot da je vojno stanje. Ni bilo prijetno. Srečali smo vsega pet ljudi in vsi so imeli potrdila, da so šli iz službe,« je nadaljevala policistka naš klepet. Pa saj človek po 21. uri pravzaprav nima kaj početi v javnosti, ker je ni. Odprte so edino bencinske črpalke. »Ampak ljudi ni. Policisti lahko pridemo, ko smo v službi, tudi ti kot novinar ... reševalec lahko pride, ni pa občanov,« je razložil pomočnik L.
Menda ne bodo vdirali v stanovanja
»Kaj pa če neki sosed prijavi, da je v našem stanovanju žur; kako bi ta postopek potekal?« vprašam med vožnjo po praznih ljubljanskih ulicah. »Odvisno od primera. Če gre za preglasno glasbo, bomo v prvi vrsti poskrbeli, da bomo utišali radio, in ugotovili, kdo glasbo vrti in zakaj. Potem je to klasična kršitev zakona o javnem redu in miru. Mi smo toliko časa na kraju dogajanja, da ugotovimo dejansko stanje in zagotovimo javni red. Potem pa lahko postopke stopnjujemo,« je bil suveren pomočnik L. »Nekateri veseljaki se zdaj, če bi se družili zasebno, bojijo, da bo policija vstopala v njihova stanovanja,« navržem. »Imamo jasno zakonsko podlago, kdaj lahko vstopimo v stanovanje. In noben vladni odlok nam ni razširil pooblastil, vladni odloki glede korone so v pristojnosti zdravstvenega inšpektorata,« odgovori pomočnik L.
Ravnanje Ljubljančanov: odlično (5)
Interna zveza policije: »Obvestilo za vse patrulje, na Ulici Dušana Kraigherja naj bi bil opažen moški, ki naj bi vlamljal v hišo prijavitelja, vendar ta deluje rahlo zmeden, tako da ne vemo, za kaj pravzaprav gre.« Zbrani v avtu smo se strinjali, da je destinacija izven našega revirja in da so na terenu še druge, bližje patrulje, mi pa smo tako ali tako izpolnili mojo osnovno nalogo in lahko zatrdimo, da se v Ljubljani ljudje, vsaj javno, prav vzorno držijo vseh priporočil o omejevanju epidemije. Nestrokovna ocena: odlično (5). Kar zadeva policijsko uro, smo se v dveh urah ustavili pravzaprav zgolj pri ženski, ki je edina čakala na avtobus pri Konzorciju, a smo že na daleč utemeljeno sumili, da je A4-format v njenih rokah službeno potrdilo. Imeli smo prav. »Ali vam dam še osebno?« je izstrelila. »Srečno, nasvidenje!« smo se poslovili.
