Številni vladni predlogi sprememb zakonov in predpisov očitno nastajajo le v skritih vladnih sobanah, daleč stran od strokovnjakov. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so namreč neuradno izjemno kritični do predloga spremembe zakona o nalezljivih boleznih, po katerem bi epidemiološka služba morala pisati odločbe o karanteni.
»Nedopustno je, da predlog spremembe zakona postavlja epidemiološko službo v vlogo represivnega organa, to je z vidika epidemiološke stroke nesprejemljivo. Epidemiologi smo zdravniki in ne bomo opravljali vloge uradne osebe, ki ljudem odreja omejevanje gibanja,« je zapisal v. d. predstojnika centra za nalezljive bolezni Mario Fafangel.
Sprememba bi porušila zaupanje
Po njegovih besedah to ne bi bilo etično, hkrati pa v nasprotju z njihovim poslanstvom in namenom delovanja. Kot je zapisal, bi se namreč pri tem porušilo zaupanje ljudi v epidemiološko službo, ki je nujno za uspešno izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom.
Ministrstvo za zdravje, ki je trenutno pristojno za izdajo karantenskih odločb, smo povprašali o očitkih Fafangela in ali so strokovnjaki z nacionalnega inštituta za varovanje zdravja sploh sodelovali pri nastanku predloga sprememb.
Na ministrstvu, ki ga vodi Tomaž Gantar (Desus), so pojasnili, da takšnega predloga sprememb izdajanja karantenskih odločb niso napisali na ministrstvu, zanj pa so izvedeli šele po opozorilih Fafangela. Kako se je predlog takšne rešitve prek noči znašel v petem protikoronskem zakonu, ne vedo niti sami, so nam pojasnili.
Ministrstvo je zato predlagalo dopolnilo, s katerim bi poenostavili postopek izdajanja odločb, ki pa ne bo v rokah epidemiologov.
Vlada proti stroki
Pred dnevi je vlada razburila tudi pedagoško stroko, saj kljub njihovi podpori ni dala soglasja za nov mandat dosedanjega direktorja Pedagoškega instituta Igorja Ž. Žagarja na čelu te institucije. Žagar je kot edini kandidat z vsemi potrebnimi pogoji prejel soglasno pozitivno mnenje znanstvenega sveta inštituta, prav tako je njegovo imenovanje podprl tudi zbor zaposlenih, a je vlada podajo soglasja brez pojasnila zavrnila.
Vzrok za njegovo zavrnitev najverjetneje leži v preteklih izjavah Žagarja. V največji vladni stranki SDS prav gotovo nismo bili najbolj zadovoljni z Žagarjem, ki je kot profesor retorike in argumentacije leta 2014 ocenil predvolilno kampanjo za parlamentarne volitve. »Tokrat je po mojem mnenju najbolj radikalno populističen program stranke SDS. Poleg zvišanja plač za 50 evrov vsakemu zaposlenemu, ki ima plačo nižjo od 1000 evrov, in nižanja RTV-prispevka pravijo, da bodo vsakemu učencu od tretjega razreda dalje kupili tablični računalnik. Resnično me zanima, kje bodo ob sedanjem finančnem stanju dobili denar ...« je takrat za Delo dejal profesor.
Leto kasneje je v pogovoru za STA zaznal »zanimivo specifiko« za SDS. Kadar ji kaka odločitev, politična ali še zlasti sodna, ni všeč, bo njenega avtorja ali avtorico pogosto označila za tako imenovanega ministra ali tako imenovanega sodnika. Kar je eden od načinov diskreditacije, je opozoril Žagar, ki je zdaj padel v nemilost vlade, ki jo vodi SDS.
