V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije opozarjajo, da so timi v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so bili že pred marcem letos kadrovsko podhranjeni, povsem na koncu z močmi. Pri tem posebej izpostavljajo zaposlene v socialnovarstvenih in zdravstvenih zavodih, kjer skrbijo za bolnike s covidom-19.
Kot so zapisali, so njihovi člani kljub zaščitni obleki izpostavljeni enormnemu tveganju za okužbo. Delo v popolni zaščitni opremi je zahtevno in izčrpajoče; v zaščitni opremi je vroče, zaradi njenega pomanjkanja pa zaposleni tudi po več ur ne morejo na stranišče, saj bi morali zaščitno obleko takrat zamenjati z novo. Takšno delo že pušča davek psihofizične in čustvene izčrpanosti. Ob tem so zaposleni zaradi epidemiološke situacije po navedbah sindikata prilagodili svoje dopuste, prilagajajo svoje socialno življenje v prostem času in se odpovedujejo mnogo bolj kot ostali prebivalci Slovenije.
"Usposobljeni delavci odhajajo, dajejo odpovedi zaradi nevzdržnih razmer in nestimulativnega dohodka. Od njih se pričakujejo nečloveški napori, hkrati pa prejemajo sporočila, da njihovo, včasih tudi dvojno delo, ni vredno nagrade. Zato se tudi odhodi delavcev ne nadomeščajo z novimi delavci in začaran krog je sklenjen," so zapisali.
Kaj pričakujejo?
Od vlade in obeh resornih ministrstev pričakujejo konkretne rešitve, ki bodo sprejete v socialnem dialogu. Nujen je čimprejšnji sprejem kadrovskih standardov in normativov v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Že sredi julija pa je sindikat na pristojne naslovili tudi zahtevo po zagotovitvi sredstev za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor.
Gre za dodatek v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače. Zaposlenim je pripadal v času, ko je bila razglašena epidemija. V sindikatu opozarjajo, da so bili socialnovarstveni in javni zdravstveni zavodi v začetku julija razglašeni kot ogrožena območja zaradi nalezljive bolezni covid-19, zato menijo, da bi morali biti zaposleni do njega upravičeni še naprej.
Vlada jim v tem delu ni prisluhnila, je pa v predlogu petega protikoronskega zakona predvidela dodatek za neposredno delo z bolniki oziroma uporabniki s covidom-19, in sicer v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače. Dodatek bo pri izvajalcih na področju socialnega varstva recimo pripadal zaposlenim, ko delajo v sivih in rdečih conah. Zaposleni, ki bodo zaradi nujnih delovnih potreb razporejeni k drugemu izvajalcu, pa bodo dobili dodatek v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače.
V sindikatu zdravstva in socialnega varstva menijo, da je "opredelitev (prenizkega) dodatka zgolj za delo v sivih in rdečih conah" premalo za dosego cilja ohraniti zaposlene na najbolj izpostavljenih in obremenjenih delovnih mestih.
Pozivi sindikatov se vrstijo
Že v preteklih dneh so tudi v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije pristojne pozivali k reševanju kadrovske problematike in primernemu vrednotenju vseh poklicev zdravstvene nege. Ustrezno nagrajevanje najbolj izpostavljenih zaposlenih v zdravstvu pričakujejo tudi zdravstveni sindikati konfederacije Pergam.
Danes so podporo prizadevanjem sindikatov s področja zdravstvene nege izrazili tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Verjamejo, da bi z izboljšanjem delovnih pogojev in boljšim plačilom za izjemno odgovorno delo lažje zadržali kader, ki je že v sistemu, in pritegnili nazaj tiste, ki so nedavno zapustili poklic.
