Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak je danes stopila za govorniški pult in na samem začetku spomnila na Zakon o varnosti in zdravju pri delu (v Sloveniji ga imamo od leta 1999, obnovili so ga deset let kasneje), ki delodajalce zavezuje k oblikovanju ocene tveganja.
"Nihče ni sklenil pakta z virusom, virus je ostal živ, sedaj nam to kaže vsak dan"
Dejavniki tveganja so lahko kemijski, fizikalni, psihološki in biološki. "Prvič se je tako konkretno zgodilo, da je v delovne organizacije vdrl biološki dejavnik tveganja, to pomeni virus, /.../ Številni delodajalci niso razumeli ocen tveganja kot nekaj kar bi morali dopolniti, pripraviti ali prilagoditi," je dejala Dodič Fikfakova in izpostavila bistvo širše ocene tveganja pri koronavirusu. Ta namreč ne nastaja na delovnem mestu, se pa tam lahko prenaša. Delodajalec mora zato razmišljati o tem, kako preprečiti vnos virusa, njegovo širitev in hkrati omogočiti normalen potek dela. V številnih delovnih organizacijah si na primer predmete dela delavci med seboj podajajo: izdelek, ki ga izdelujejo, naredijo deloma in ga pošljejo k naslednjemu delavcu. Virus se tako lahko širi preko predmeta, četudi se delavci v tovarni ne vidijo.
Kot kritične je Fikfakova izpostavila tudi "kopalnice, vhode, čikpavze in izhode". Pohvalila je odziv enega od slovenskih delodajalcev, ki je že pri prvem valu organiziral celotno delovno organizacijo v obliki mehurčkov. Izoliral je delovne enote - če se virus pojavi v eni enoti, ostale še vedno lahko delajo - in onemogočil komuniciranje med posameznimi enotami oziroma mehurčki.
"Pri kopalnicah je potrebno presoditi, ali je dovolj čistilnega osebja, ali pa moramo delavce same naučiti, kako očistiti prostor, kdaj ga očistiti".
Meni, da naloga delodajalca ni le presoja tveganja, temveč tudi predvidevanja, kaj se bo zgodilo, ne samo v delovnem procesu, ampak tudi, ko se ljudje združujejo. Izpostavila je primer druženja "med čik pavzo", kjer ljudje stojijo z ramo ob rami. Tudi na to delodajalec ne sme pozabiti. "Problematičnih kotičkov je toliko, da mora biti postavljena ekipa, ki spremlja oceno tveganja in jo po potrebi popravlja," je še dejala izkušena predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.
Na vprašanje, v koliko delovnih organizacijah je koronavirus prisoten, je Dodič Fikfakova odgovorila, da sta bila v zadnjem času dva takšna primera. Koronavirus pa je našel pot že v vsaj 20 podjetij, nekatera so se s tem dobro soočila, spet druga slabše. Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa je opozorila, da Nacionalni inštitut za javno zdravje ne more pripraviti tako natančnih in predvsem specifičnih navodil, kot bi pričakovali delodajalci, saj se v organizacijah delovni procesi razlikujejo. Delodajalcem zato svetuje posvet z varnostnimi inženirji in specialisti medicine dela.
