Zaradi omejenega števila otrok v jedilnicah imajo učenci manj časa za užitje kosila, malico pa zaradi ukrepov razdeljujejo učitelji kar v učilnicah.
Priporočila NIJZ govorijo, da učenci med šolskimi odmori, vključno s šolsko malico, ne zapuščajo učilnic. Pred hranjenjem učitelj učencem razkuži mizo, nato si jo s papirnato brisačko obrišejo in z drugo brisačko pripravijo pogrinjek, si umijejo roke z vodo in milom. »Hrano jim nato razdeli učitelj od klopi do klopi. Tudi jabolko, banano, kos kruha. Ničesar ne morejo učenci vzeti sami oziroma ne smejo,« je postopek malice opisala ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič.
Z embalažo malic panično pretiravajo
Ob tem zaradi številnih omejitev in priporočil, da naj bi bila hrana pripravljena porcijsko, nastaja tudi dodatna embalaža. Vrsto let so se šole trudile za zmanjševanje odpadne embalaže, za manj pridelanih odpadkov, nove smernice pretekli trud negirajo.
Da se količina odpadne plastične in druge embalaže povečuje, opažajo tudi v Društvu Doves-Fee Slovenia, ki izvaja projekt Ekošola. Vendar so tudi oni skrb za okolje postavili na drugo mesto, saj da je trenutno varnost otrok najpomembnejša, verjamejo pa, da si šole v čim večji meri prizadevajo upoštevati okoljski vidik.
Manj politično korekten odgovor je podala nevladna organizacija Ekologi brez meja, kjer menijo, da so nekatere šole s pojavom epidemije v količini embalaže začele panično pretiravati. Tako so zasledili, da je v neki šoli vsak učenec vsak obrok hrane prejel v več plastičnih posodicah za enkratno uporabo, spet v drugih šolah so opazili, da so te ohranjale obstoječe prakse. »Glede na to, da je že kmalu po izbruhu epidemije več sto uveljavljenih znanstvenikov in strokovnjakov z vsega sveta prikimalo brezskrbni uporabi izdelkov za večkratno uporabo, se nam povečanje uporabe plastične embalaže ne zdi ne smiselno ne upravičeno. Tako v nekaterih šolah brez težav učencem ponujajo lokalne jogurte brez plastike, medtem ko se druge takšnih praks bojijo.«
Ekologi brez meja sicer odlično sodelujejo z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami ter teorijo o skrbi za okolje prenašajo v prakso. Zato si želijo: »Naj epidemija ne postane še en vzvod za slepo sledenje vsaki črki zakona in ignoriranje kmečke pameti, ki je pogosto tista, ki je do okolja prijaznejša kot pa marsikatero pravilo.«
Učenci imajo manj časa za kosilo
Da številna pravila oziroma priporočila v zvezi s covidom-19 vzdrži le papir, opozarja tudi ptujska ravnateljica Vaupotič Zemljičeva. Na največji ptujski šoli namreč dnevno pripravijo tudi več kot 600 kosil, v jedilnici imajo 320 stolov, ob sedanjih pogojih pa lahko naenkrat kosi le 120 učencev. Kar pomeni, da šola potrebuje pet terminov za razdeljevanje kosila. Na drugi strani pa jih higienski predpisi oziroma HACCP zavezujejo, da se mora hrana od trenutka, ko je pripravljena, razdeliti v dveh urah. »Morali smo omejiti čas obedovanja, sicer bi lahko začeli s kosilom ob pol enajstih in bi končali ob pol štirih, pripravili smo tudi natančen urnik prehranjevanja. Tako imamo natanko razdeljeno, kdaj mora učitelj katere otroke pripeljati v jedilnico, v nekaj primerih posežemo tudi v pouk,« je nove ves čas spreminjajoče se razmere opisala Vaupotič Zemljičeva.
