Prejšnji teden se je iztekla javna razprava o novi medijski zakonodaji, ki jo sestavljajo predlogi novega zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA) in krovnega medijskega zakona. Vsi trije predlogi so naleteli na vrsto kritik, ne samo iz vrst opozicijskih strank, stanovskih združenj in organizacij, ki jih zakoni zadevajo, pač pa tudi iz nekaterih koalicijskih strank. Iz SMC so prišla opozorila pred nepremišljenimi posegi v zakonodajo, v stranki DeSUS so posvarili pred njihovo škodljivostjo, za NSi pa zakonski predlogi, ki so trenutno na mizi, niso sprejemljivi.
RTV na udaru
Ministrstvo za kulturo je predloge sprememb medijske zakonodaje na e-demokraciji objavilo 9. julija. Sprva zelo kratko javno razpravo – predvideno je bilo pet dni – so na pozive koalicijskih partnerjev, ki o predlogih niso usklajeni, podaljšali do začetka septembra. V zainteresirani javnosti prevladujejo opozorila o neprimernosti predlaganih rešitev, ki jih spremljajo tudi pozivi po njihovem umiku. Najbolj glasni pri pripombah so tako vodstvo kot zaposleni na RTV Slovenija, ki bi jim nova zakonodaja znatno znižala sredstva, čeprav se že zdaj iz finančnih težav rešujejo s črpanjem zalog. Nova zakonodaja tako predvideva, da bi se tri odstotke zbranih sredstev iz RTV-prispevka prerazporedilo na Slovensko tiskovno agencijo (STA), pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev, ob tem bi RTV Slovenija ostala še brez oddajnikov in zvez, ki so za zavod predstavljali pomemben vir dohodka. Generalni direktor zavoda Igor Kadunc je tako v javnih nastopih večkrat poudaril, da predlogi vseh treh novel medijskih zakonov, ne le novela zakona o RTV Slovenija, posegajo v sredstva, s katerimi razpolaga zavod. Po njegovih besedah bi RTV Slovenija ob uveljavitvi zakonskih predlogov neposredno izgubila okoli 7,7 milijona evrov, izločitev oddajnikov in zvez pa bi jo prikrajšala za dodatnih nekaj manj kot deset milijonov evrov. Zaradi navedenih razlogov je vodstvo RTVS ministrstvu za kulturo predlagalo umik nove zakonodaje.
V STA predlagajo umik zakonov
Na predlagano novelo zakona o medijih so na ministrstvu za kulturo prejeli pripombe 50 subjektov, na novelo zakona o RTVS pripombe 47 subjektov in na novelo zakona o STA pripombe 27 subjektov. Največ pripomb in predlogov je po njihovih navedbah v zvezi s financiranjem medijev in STA iz RTV-prispevka.
Tudi na Slovenski tiskovni agenciji, ki ji predlogi zakonov sicer namenjajo nekaj več sredstev, z novostmi niso zadovoljni. Kot meni Bojan Veselinovič, direktor STA, so vse predlagane spremembe škodljive. »Ena izmed njih predvideva denimo tudi izvzetje našega angleškega servisa iz javne službe STA. To bi pomenilo, da obveščanje tuje govoreče javnosti doma in v svetu ne bi bilo več sofinancirano s strani države. Ker je STA edina medijska hiša pri nas, ki ponuja dnevni servis novic v angleškem jeziku, se nam takšen predlog zdi zares neverjeten,« je dejal za Novice Svet24. Ob tem na STA poudarjajo, da že zdaj dobivajo iz proračuna manj kot polovico sredstev, ki jih potrebujejo za delovanje. Dobro polovico prihodkov tako sami ustvarijo na trgu. »Zaradi razmer na medijskem tržišču cen našim naročnikom nismo zviševali že več let, pač pa konec s koncem povezujemo z denarjem, dobljenim na domačih in mednarodnih razpisih in pri naših nemedijskih naročnikih. Samo za ponazoritev: STA dobi na leto približno dva milijona evrov proračunskih sredstev, kar pomeni en evro na prebivalca Slovenije na leto. Vloga, ki jo v našem medijskem prostoru in mednarodni javnosti odigrava STA, pa je nedvomno tolikšna, da to tudi v prihodnje ne smel biti problem, kakor tudi ne rahlo zvišanje teh sredstev, ki bi zagotovilo stabilnost STA glede na velike gmotne težave medijskih hiš, kar se zrcali tudi v težavah poslovanja STA,« je še povedal direktor STA.
Avtocesta za politiko
Bolj kot financiranje STA je širšo javnost razburil predlog, po katerem bi vlada sama imenovala in menjavala nadzornike, kar po Veselinovičevem mnenju predstavlja »avtocesto za vstop politike v javni nacionalni medij, kakršen je STA«. Kot pravi, so prepričani, da je zdajšnji način izbora članov NS STA, ki morajo dobiti v parlamentu vsak po 46 glasov poslancev, večje jamstvo za avtonomijo STA, kot bi jo dala predlagana zakonska sprememba.
Ostri v društvu novinarjev
Zakonodajni sveženj je poskrbel za razburjenje tudi v novinarskem cehu. »Pokončati pokončno novinarstvo je jasen namen oblasti, ki si medije predstavlja izključno kot lastno mašinerijo za propagando,« je predloge komentirala predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek. Po njenih besedah je »treba odločno reči ne zlasti udaru na javni servis, tako na RTV Slovenija kot STA«. V analizi, ki so jo pripravili, so ugotovili, da ministrstvo opušča regulacijo vseh anomalij, ki so se v preteklih desetletjih pojavile na slovenskem medijskem trgu, kot so občinski mediji, mediji v solastništvu političnih strank, slabo vodeni podatki v razvidu medijev, ki vodijo v netransparentnost lastništva, razrast nestrpnosti in dezinformacij, neučinkovito omejevanje medijske koncentracije, zastarel koncept subvencioniranja medijev, ki ne naslavlja več pravih deficitov v produkciji medijskih vsebin. Opozorili so tudi na to, da je oblikovanje izhodišč in kriterijev za podeljevanje sredstev iz obeh medijskih skladov glede na nove predloge prepuščeno diskrecijski pravici vsakega ministra, kar odpira prostor za zlorabe in prikrojevanje razpisov.
Privilegiji za izbrance
S predlogom za umik predlagane zakonodaje so se oglasili tudi v Slovenskem oglaševalskem združenju, kjer so poleg že izpostavljenih tem kot sporne prepoznali tudi predlog za ukinitev komercialnih radijskih mrež in na drugi strani spodbujanje tovrstnega povezovanja radijskih in televizijskih programov posebnega pomena. Kot so nam povedali, obstaja upravičen dvom oziroma pomislek, da spremembe na tem področju zasledujejo v prvi vrsti cilj, da se ustvari privilegiran položaj za le nekatere izbrance med založniki radijskih in televizijskih programov, zlasti na področju medijev s statusom posebnega pomena. V SOZ poudarjajo, da so predpisi na področju medijev zastareli, a so ocenili, da »pripravljeni predlogi ne odražajo celostnega, strokovnega premisleka, ki je nujen in h kateremu SOZ in SZM pozivata ministrstvo za kulturo že nekaj časa«. »S krpanjem in kozmetičnimi popravki cilji ne bodo doseženi, zato je treba proces zastaviti ponovno, predvsem pa vključiti najširšo strokovno javnost in vse deležnike v vse faze priprave ter sprejemanja predpisov,« so dodali.
Zakoni proti medijem
V Sindikatu novinarjev Slovenije so se izrekli proti predlaganim novelam medijskih zakonov, ker so po njihovi oceni usmerjene zoper pluralnost in demokratičnost medijskega prostora ter trga. Kot so poudarili, so »v prvi vrsti proti zakonsko in ustavno spornemu uvajanju 'medijskega prispevka', to je prenosu subvencioniranja javnega interesa s proračuna na financiranje iz sredstev RTV-prispevka«. Na katedri za novinarstvo ljubljanske fakultete za družbene vede pa so pripravili več kot 200 strani dolg zbornik Premisleki o prihodnosti javnih medijev, v katerem 31 avtorjev – profesorjev, novinarjev in urednikov – v 26 prispevkih izraža zaskrbljenost zaradi poskusov političnega podrejanja medijev v Sloveniji. Urednik profesor Slavko Splichal je ob predstavitvi podal ugotovitev, da »predlagani zakoni niso zakoni o medijih, kaj šele za medije, so zakoni proti medijem«. Tudi avtorji zbornika in katedra za novinarstvo so pozvali ministrstvo k umiku predlogov medijskih zakonov iz zakonodajne procedure. Kljub pozivom k umiku zakonskih predlogov pa je pričakovati, da bodo na ministrstvu za kulturo vztrajali, saj menijo, da je prenova medijske zakonodaje nujna, a če je ne bodo podprli tudi koalicijski partnerji, imajo bolj malo upanja na uspeh.
