Kosler zasebno slovi kot velik ljubitelj smučanja. Svojo ljubezen prizna, kot tudi to, da si privošči obiskati drugo plat zemeljske oble, če pri nas ni najboljšega snega.
Družina Kozler, kot slovenimo priimek teh kočevskih Nemcev, je preživela burna in kompleksna zgodovinska obdobja. Del splošne slovenske zgodovine je danes Peter Kozler, ki je izdelal znameniti zemljevid slovenskih dežel in se kljub nemškemu poreklu ogrel za slovenstvo in idejo Zedinjene Slovenije. V sodobnejši zgodovini je njegov pravnuk Hubert Kosler Kočevje postavil na zemljevid industrijske robotike – v to pozabljeno in prometno odročno regijo je namreč pripeljal podjetje Yaskawa.
V Kočevju niso le pragozdovi in medvedi, tam so nekoč živeli tako imenovani Kočevarji, nekdanja nemško govoreča skupnost, ki se je na območje naselila okoli leta 1330 in bila z njega izseljena leta 1941. Takrat sta se nemški in italijanski okupator dogovorila, da se Kočevarji z območja pod italijansko zasedbo preselijo v Posavje, ki ga je zasedla nemška vojska.
Kočevarjem zgodovina ni bila naklonjena, pred 20. stoletjem so se z območja izseljevali zaradi revščine. Po drugi svetovni vojni pa jih je politika praktično izbrisala. Kdor ni bil izgnan v Nemčijo, je opustil svojo narodno identiteto.
Logistov sin, ki je zrisal zemljevid ...
Po tem splošnem uvodu se vračamo k družini Kozler, ki je svoje ime ustvarila v 19. stoletju. Ivan Kozler, oče Petra Kozlerja, je bil logist. Vzpostavil je prevoz južnega sadja iz Trsta na Dunaj s konjskimi vpregami. »Zamislite si vozove, ceste, stalno menjavo konjev. Da s čim takim obogatiš, moraš biti res specialist logist v današnjem žargonu. Posel mu je uspeval do pojava železnice, z njo pa je umrl. A takrat so pobudo že prevzeli njegovi sinovi,« se ga je v intervjuju za nacionalni medij spominjal Hubert Kosler.
Ivanov sin Peter Kozler je sprva deloval kot pravnik, po očetovi smrti leta 1864 pa prevzel njegovo trgovino na Dunaju. Ob pojavu železnice je družinski kapital diverzificiral v pivovarstvo. Z bratom Janezom in Josipom je na Cekinovem gradu v spodnji Šiški odprl pivovarno Bratje Kozler, ki je postala eden največjih industrijskih obratov v tedanji deželi Kranjski. Ko mu je za zasluge pri razvoju pivovarstva pivovarska akademija v Wormsu leta 1883 posmrtno podelila naslov pivovarniškega mojstra, je to popisal Ivan Kordiš iz Pokrajinskega muzeja Kočevje.
... in ustanovil pivovarno
Pivovarna bratov Kozler se preoblikuje v Pivovarno Union, ki do leta 1926 prevzame ostale manjše in večje pivovarne na Slovenskem, med njimi tudi Pivovarno Laško. Družba je bila družini Kozler z nacionalizacijo odvzeta leta 1946, prav tako Cekinov grad, v katerem danes domuje Muzej novejše zgodovine Slovenije in ostaja predmet denacionalizacije.
»Glede na položaje, ki jih je doživela naša družina, mi je bilo velikokrat povedano, da ti lahko vzamejo vse, znanja ti pa ne morejo vzeti,« se spominja Hubert Kosler. V istem intervjuju je razložil, da ga v obdobju po nacionalizaciji doma niso obremenjevali z družinsko zgodovino, saj bi to lahko imelo negativne učinke.
Njegov pravnuk pripeljal robotiko
Društvo Peter Kosler
Zveza kočevarskih organizacij Leta 1994 je Hubert Kosler kot namestnik predsednika sodeloval pri Društvu Peter Kosler, ki je obujalo spomin na kočevske Nemce. Kasneje se društvo s še nekaj drugimi združi v Zvezo kočevarskih organizacij.
Svojo pot je Hubert Kosler odkril v robotiki, s katero se je srečal takoj po študiju. V tedanji Iskri Avtomatiki se je srečal z jugoslovanskim projektom robotike JUROB in svoje delo nadaljeval v novem podjetju v solasti nemškega Roboteca, ki je tedaj imel ekskluzivno pogodbo z japonsko Yaskawo. Že takrat, globoko v devetdesetih, je Kosler zaslutil priložnost in v Kočevju naredil proizvodno halo za robotske celice. Načrtoval je tudi proizvodnjo robotov, a čas temu še ni bil naklonjen.
Yaskawa ga je poklicala na Češko, kjer je nekaj let vodil tovarno robotov. V Kočevje se je Kosler vrnil aprila lani, kjer je odprl novo Yaskawino tovarno, ki se je pridružila Yaskawi Ristro in Yaskawi Slovenija, ki že tri desetletja delujeta v bližnji Ribnici. V te dve podjetji so nekoč prihajali roboti neposredno iz Japonske, ki jih zdaj delajo v Kočevju, kjer jih sestavljajo v mehanske dele. Krmilniki in motorji še vedno prihajajo iz dežele vzhajajočega sonca, vendar jih bodo kmalu začeli sami izdelovati v Kočevju.
Z odprtjem tovarne se stvar šele začne
Kosler s svojimi načrti ne sedi na rokah. Kot je povedal, je odprtje tovarne dovršni glagol. Zdaj je njegova naloga narediti jo produktivno in predvsem dobičkonosno. »Učinki bodo pa multiplikativni. Prihod take tovarne pomeni zagon drugih področij, denimo v šolstvu, na fakultetah, v študijskih programih. Pogovarjamo se z vsemi deležniki, saj želimo imeti izobraževanje, ki bo primerno za potrebe naše tovarne. Ob tem pa ima tovarna tudi oddelek za raziskave in razvoj,« je svoje ambicije razkril Kosler, direktor vseh treh Yaskawinih družb v Sloveniji.
Kot nepogrešljiv del proizvodnega procesa Kosler razume človeški kapital, ki ga izobražuje v programu strojnega tehnika na kočevski gimnaziji. Šolski program Yaskawa podpira s svojimi prostori in opremo, v Kočevju pa je svoje kvalifikacije pridobila že tretja generacija strojnih tehnikov. Z ljubljansko fakulteto za strojništvo Yaskawa sodeluje na področju strojnega vida. Do leta 2022 želijo v Yaskawini kočevski tovarni zaposlovati vsaj 155 ljudi.
