Ker predsednik vlade Janez Janša še ni odprl ovojnice z nepreklicnim odstopom notranjega ministra Aleša Hojsa, bo začetek parlamentarne jeseni zaznamovan z obravnavo predloga interpelacije, ki so jo zoper ministra v začetku junija vložile opozicijske stranke SD, LMŠ, Levica in SAB. Glavni razlog za vloženo interpelacijo je odprava prepovedi koncerta kontraverznega hrvaškega pevca Marka Perkovića - Thompsona v Mariboru.
Predlagateljice so ob tem izpostavile še sporno kadrovanje, med katero spada tudi zamenjava v vrhu Nacionalnega preiskovalnega urada. V Levici pa so opozorili na »vodenje postopkov proti miroljubnim protestnikom, postopke za aktivacijo vojske na meji in podpis pod pismo notranjih ministrov EU glede relokacije beguncev«.
Proti odpravi prepovedi, a tudi proti interpelaciji
Minister Hojs je vse očitke zavrnil, glede odprave Thompsonovega koncerta pa je šlo po njegovih besedah za strokovno odločitev uradnikov, pri kateri sam ni sodeloval.
Koalicijska podpora Hojsu ob glasovanju o interpelaciji ni tako gotova oziroma je vsaj nejasna. Minister sicer prihaja iz vrst največje vladne stranke SDS, preostale tri koalicijske stranke SMC, NSi in Desus pa so izrazile odklonilno stališče do Thompsonovega koncerta, a so bile obenem tudi kritične do vložene interpelacije.
Hojs morda ne bo edini minister v vladi Janeza Janša, ki se bo jeseni zagovarjal pred poslanci, saj sta opozicijski LMŠ in Levica pred dobrim dvema tednoma pozvali kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec k odstopu. V nasprotnem primeru bi lahko interpelacija zaradi nenavadnih manevrov pri plačevanju nočitev na njenih dveh poslovno zasebnih obiskih na Krasu in Obali doletela tudi Pivčevo, so napovedali v LMŠ in Levici.
Izid glasovanja o interpelaciji zoper Hojsa in morebitni interpelaciji zoper kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec bi lahko bil odvisen tudi od dogajanja znotraj koalicijske Desus, ki ji grozi celo razpad oziroma razkol.
Predsednica Desusa je namreč prezrla poziv svoje poslanske skupine k odstopu, saj niti lastni poslanci ne verjamemo njenim pojasnilom glede plačevanja nočitev. Svet stranke ji je v torek izglasoval nezaupnico, o njeni razrešitvi pa zaradi pravnih vprašanj (še) ni razpravljal. Pivčeva zatrjuje, da ne bo odstopila, s položaja pa jo lahko po njenem trdnem prepričanju, ki ga je podkrepila s pravnim mnenjem, razreši edino kongres stranke, ki jo je na to mesto tudi imenoval.
Če jo bo svet stranke v nadaljevanju seje 9. septembra razrešil, je že napovedala, da bo uporabila vsa pravna sredstva. Če bi Pivčeva spodbijala sklep o razrešitvi na sodišču, bi bil Desus do razpada ali popolnega razkola v stranki oddaljen le še korak. Ob zamenjava na čelu stranke bi se lahko zamajala celotna koalicija, saj članstvo Desusa ni zadovoljno z vlogo stranke v koaliciji.
Opozicija pa ne grozi le z interpelacijo Pivčeve, ki bi bila tretja proti ministru aktualne vlade – gospodarski minister in prvak SMC Zdravko Počivalšek jo je junija uspešno prestal –, temveč tudi z ustavno obtožbo predsednika vlade Janeza Janše.
Besedilo ustavne obtožbe so že spisali Socialni demokrati, na zadnjem srečanju opozicijskih strank LMŠ, SAB, Levica in SD pa je voditeljica SD Tanja Fajon kolege pozvala k oblikovanju stališč. V izredne razmere v zadnjih tednih države ne potiska le epidemija novega koronavirusa, pač pa po besedah Fajonove tudi vlada, ko gre za nedopustne posege v tožilstvo, sodstvo, policijo in medije. Prav na to so se osredotočili tudi v predlogu ustavne obtožbe, ki so ji po njenih besedah naklonjeni tudi vodje LMŠ, SD in SAB. »To so grobi posegi. Spremljamo nasilno spreminjanje družbe,« je pred kratkim opozorila Fajonova.
Spremembe medijske zakonodaje
Pestro bo tudi dogajanje v koaliciji predvsem okoli predloga sprememb medijske zakonodaje, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo, ki spada pod okrilje SDS. Na nesprejemljive spremembe, s katerimi želijo v SDS oblikovati medijsko krajino po svojem okusu, so opozorile številne domače in tudi mednarodne institucije. Sprva je kazalo, da spremembe potihoma podpirajo tudi v drugih koalicijskih strankah, a se je pozneje izkazalo, da v NSi, Desusu in SMC niso navdušeni nad predlaganimi spremembami.
Desus je sporočil, da sprememb ne bo podprl, če v javni razpravi predlagatelj ne bo s strokovnimi analizami argumentiral svojih predlogov. Po njihovi ocen je predlog med drugim škodljiv za javni servis Radiotelevizije Slovenija (RTVS), saj posega v finančno in programsko neodvisnost zavoda. V NSi pa pripravljajo predloge za določene popravke, a niso razkrili kakšne. Pripombe imajo tudi v SMC, kjer se zavzemajo za neodvisne javne medije in niso naklonjeni nedomišljenim posegom v zakonodajo.
Na dogajanje v politiki in družbi bi lahko ob prihajajoči sezoni gripe vplivali tudi širjenje okužb z novim koronavirusom in negotove razmere na trgu dela, ki ga je dodobra pretresla epidemija covida-19.
