Novice Svet24

Na Madžarskem mineva stoletje od trianonske pogodbe, ki je razkosala nekdanje ogrske dežele, pri čemer je del slovenskega prebivalstva vendarle ostal v Porabju. V Italiji so nedavno obeležili okroglo obletnico požiga slovenskega narodnega doma v Trstu, na Koroškem pa je 10. oktobra 1920 potekal plebiscit. Ta dan, ko se je 59 odstotkov volilcev v tako imenovani coni A izreklo za Avstrijo napram Jugoslaviji, na avstrijskem Koroškem obeležujejo kot praznik, Slovenci pa se ga spominjajo bolj negativno, saj je plebiscitu sledilo obdobje porasta nemškega nacionalizma, ki sta mu sledila anšlus in druga svetovna vojna. Slovenci so z avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955, katere sopodpisnica je bila Jugoslavija, vendarle vsaj na papirju prišli do manjšinskih pravic, boj za uveljavitev le-teh v praksi pa odtlej aktivno poteka.

Z namenom, da se čim bolje sliši glas ljudstva, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) od začetka avgusta na svoji spletni strani nudi platformo za glasove civilne družbe. Eden od teh glasov je Aljaž Pestotnik Robič, ki je v imenu slovenskih študentskih klubov napisal oster komentar z naslovom »Mathiaschitz je fašistka«, s čimer se je obregnil ob nedavno izrečene besede županje Celovca Maria-Luise Mathiaschitz, ki si je privoščila izjavo, da »Celovec ni dvojezičen«, h kateri je sicer naknadno pripisala ironijo. Tako kot Robič svojemu pikremu naslovu.

NSKS, Simon Pasterk

STA

Predsednik NSKS Valentin Inzko nam je v odgovoru prek spletne pošte zapisal, da se županja za izrečeno poved verjetno ne bo opravičila, saj, kot pravi, Celovec formalno ni dvojezičen, je pa de facto. Inzko ima o županji iz vrst socialdemokratov sicer dobro mnenje, pri čemer je poudaril, da ne smemo pozabiti, da je na primer pred kratkim omogočila cestni napis umrlemu mlademu slovenskemu pesniku Fabjanu Hafnerju.

Robič se v komentarju med drugim sprašuje, kako to, da se slovenska manjšina ob stoletnici plebiscita – »ko naj bi se na Koroškem pelo in plesalo od medsebojnega razumevanja in solidarnosti« – sooča z izzivi, kot so odločitve občinskega sveta v Grabštajnu, kjer so svetniki zahtevali izbris kraja s seznama veljavnostnega območja dvojezičnega šolstva, češ da imajo otroci, ki se šolajo v slovenščini, slabše možnosti za kariero. Robič je opozoril tudi na malo morje facebook komentatorjev, ki so se s skrajno nacionalistično retoriko odzvali na akcijo študentov na Koroškem, potem ko so ti z javno manifestacijo opozarjali na še vedno neizpolnjene zaveze o pravicah manjšin.

Robič vendarle poudarja, da ni vse tako grozno, o čemer pričata nedavni zgodbi iz Sel in Šentjakoba, kjer so po dolgih letih pogajanj vendarle postavili dvojezične table. Inzko je zapisal, da se situacija koroških Slovencev stalno izboljšuje, a da je morda že prepozno, saj je manjšina po številu zelo nazadovala, je pa zato na kulturnem področju »velesila«.

NSKS

»Če si predstavljamo, da koroški Slovenci v prejšnjih letih v zvezi s plebiscitom nismo imeli vpliva na spominske prireditve, se je leta 2020 situacija korenito spremenila. Več kot polovica preko osemdesetih prireditev v spominskem letu je slovenskih ali dvojezičnih,« je ob tej priložnosti še zapisal Inzko. Na vprašanje o političnih zaveznikih v Avstriji in Sloveniji je predsednik NSKS izpostavil predvsem poslanko v dunajskem parlamentu Olgo Voglauer Zablatnik, kot tudi njena dva hrvaška poslanska kolega, v koroškem deželnem parlamentu pa je izpostavil vlogo poslanke Ane Blatnik. Kar se tiče sodelovanja z vlado, je namenil besede hvale ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu. A če se politično okolje za Slovence izboljšuje, jim statistika ne govori v prid. Pritiski asimilacije so v preteklem stoletju naredili svoje, tako da se uradno število Slovencev vztrajno znižuje – po zelo optimističnih ocenah naj bi jih bilo okoli 50 tisoč.