Strma rast vrednosti zlata traja že vse od 16. septembra 2018, ko je vrednost kilograma te žlahtne kovine znašala okoli 32.000 evrov. Včeraj je vrednost presegla že 55.000 evrov za kilogram. Samo v letošnjem letu je vrednost v dolarjih zrasla za 33 odstotkov. Ker je v zadnjih mesecih dolar v primerjavi z evrom izgubil precejšen del vrednosti v Evropi, je bila rast v Evropi malce nižja, 26-odstotna, a kljub temu krepko nad rastjo, ki jo ustvarjajo delnice in ostali finančni instrumenti. Glede na to, da so obresti v bankah že leta na rekordno nizkih ravneh, da je enako z obveznicami, gospodarstvu pa grozi nova kriza, ne čudi, da vse več ljudi razmišlja o tem, da bi denar vložili v žlahtne kovine.
Varen pristan
Zlato je vedno veljalo za varen pristan v času finančnih kriz. Tako so v zadnjih dveh letih svoje zlate rezerve povečevale tudi številne države, kot so Kitajska, Rusija, Turčija, Ukrajina, Združeni arabski emirati, Srbija, Grčija, Belorusija in Argentina. Slovenije med temi državami ni. Naše zlate zaloge že več let znašajo 3,2 tone, njihova vrednost pa je s 100 milijonov evrov konec leta 2014 zrasla na prek 170 milijonov evrov danes. Tako veliki nakupi, kot jih izvajajo centralne banke, pa ceno zlata poganjajo nazadržno navzgor.
Vprašanje je, koliko časa lahko vrednost zlata še raste
Kot nam je pred kratkim pojasnil Peter Slapšak iz družbe Elementum, ki se že več kot deset let ukvarja s prodajo žlahtnih kovin, se centralne banke za nakup zlata odločajo iz dveh razlogov: »Prvi je razporeditev premoženja iz dolarskih naložb, drugi pa tako imenovani za vsak primer, če bi se v monetarno-finančnem sistemu pojavile večje sistemske težave. Razlog za nakup ni dobiček, temveč je drugje. To pomeni, da bodo po vsej verjetnosti centralne banke v prihodnje kupovale zlato ne glede na ceno.« Glede na to, da bodo pravi učinki večmesečne zaustavitve gospodarstva zaradi epidemije znani šele čez nekaj mesecev, je mogoče pričakovati, da bo vse več vlagateljev iskalo zatočišče v zlatu. A če bodo protikoronski ukrepi učinkoviti, bo zrasel tudi delniški trg, kar lahko negativno vpliva na vrednost zlata – in kar gre hitro gor, gre tudi hitro dol, opozarjajo strokovnjaki.
Napovedovanje športnih rezultatov
Do odstopanj v cenah zlata majhnih in večjih gramatur prihaja zaradi same izdelave ploščice, zaradi kala, ki nastane pri proizvodnji, in tudi zaradi cene ovojne embalaže.
Mitja Vezovišek, neodvisni finančni svetovalec, opozarja, da nihče v resnici ne ve, kaj bo s cenami zlata in delnic jutri. »Obstaja le nešteto analitikov, ki vsak dan poskušajo napovedati prihodnost. Žal so pri tem uspešni toliko kot tisti, ki napovedujejo športne rezultate. Velikokrat jih kaj preseneti in nihče izmed njih še ni večkrat zaporedoma pravilno napovedal prihodnosti. Ker je to preprosto nemogoče,« je povedal in ob tem opozoril, da je tak vrh, kot smo mu priča zdaj, zlato nazadnje doseglo leta 2011 in da so morali vlagatelji kar devet let čakati, da se je ponovno vrnilo na tako visoke vrednosti. »Kupiti zdaj, če prej niste, ni najboljša strategija investiranja, prej obratno,« je dejal Vezovišek in razložil: »Zlato namreč ne prinaša obresti, rent, dividend ali dobička, zato plemenitih kovin nekateri niti ne vključujejo v naložbene portfelje. Druga ovira so visoki pribitki nad borzno ceno, ki je osnova. Ti so odvisni od velikosti naložbenih palic. Enogramske zlate palice se denimo prodajajo tudi do 60 odstotkov nad borzno ceno, kar je investicijski samomor!«
Možnosti vlaganj
V zlato je mogoče vlagati na različne načine, z nakupom naložbenega zlata, kar pomeni, da ga bodisi hranite doma bodisi v sefu, z nakupom delnic rudnikov zlata ali z vlaganjem v finančne instrumente, ki sledijo gibanju cen zlata. Ob tem velja ponovno poudariti, da za vlaganje v fizično zlato velja, da manjšo količino kupujemo, večji je pribitek na borzno ceno. Kot nam je pred časom pojasnila direktorica zlatarn Aura in Karat Vladimira Fink Pavlin, se optimalne cene začnejo pri 100-gramskih palicah, katerih vrednost se v teh dneh giblje krepko nad 5000 evri.
