Tako je za STA pojasnila predsednica Skupnosti muzejev Slovenije Aleksandra Berberih Slana. Muzeji so zato, kot je povedala, vzeli vajeti v svoje roke, se povezujejo, si med seboj pomagajo. Ljubljanski muzeji so se na primer povezali z enotno vstopnico.
"Na srečo se obiskovalci vračajo, veliko je tudi tujih obiskovalcev. Izpada dohodka sicer ne bomo mogli nadomestiti, smo pa optimistični za prihodnost. V virtualnem svetu smo se muzeji dobro znašli, neke razlike med muzeji so, vendar pa je potrebno reči, da smo iz nič naredili veliko," je ocenila.
Kot je naštela, so izvajali spletne delavnice, pripravljali učne filmčke, predstavljali svoje virtualne zbirke, izvajali celo kulturne dneve za šole. "Mobiteli, kamere, aplikacije so postali naš vsakdan. Zaradi tega smo ministrstvu želeli predlagati, da se v prihodnje v financiranje vključijo tudi digitalne vsebine in prav zaradi tega smo želeli sestanek. Za digitalizacijo, ki bi naj bila pomemben del vsakega sodobnega muzeja, zadnje čase ne prejemamo sredstev. Obiskovalci pa od nas upravičeno pričakujejo, da sledimo svetovnim trendom."
Po oceni predsednice skupnosti je sicer odnos odločevalcev do obiska muzejev in galerij v tem času "več kot smešen". "Kako lahko nekdo na uradnem položaju obisk muzeja uvrsti v bolj nevarno skupino kot pa obisk nakupovalnega centra? To je, blago rečeno, neumnost in odraža nepoznavanje dela muzejev, kar lahko po mojem mnenju pripišemo temu, da odločevalci že dolgo niso obiskali nobenega muzeja," meni Aleksandra Berberih Slana.
Izgubo slovenskih muzejev in galerij so v Skupnosti muzejev Slovenije izračunali na podlagi anket, ki so ju izpeljali sredi in po karanteni. "Med 41 muzeji in galerijami, ki so odgovorili na vprašanja, se je pokazalo, da imamo okoli 650.000 evrov izgube. To je za slovenske muzeje katastrofalno, sploh, ker z lastnimi prihodki pokrivamo vse mogoče - od plač do investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme," je povedala predsednica.
Pri tem po posamičnih muzejih ni mogoče gledati le na višino izgube, ampak na odstotek skupnih prihodkov, ki jih ta ustvarja in potrebuje za delovanje. Z največjo izgubo se je po njenih besedah soočil eden od nacionalnih muzejev, ki sicer največ zasluži.
Financiranje je pri različnih muzejih sicer različno. "Nacionalni muzeji so do 100 odstotkov financirani od države. Odvisno od lastnih prihodkov je, kakšno je razmerje. Drugi pooblaščeni muzeji so financirani do 80 odstotkov s strani države, do 20 odstotkov s strani ustanoviteljev (občine...) in pa seveda lastni prihodki," je pojasnila Aleksandra Berberih Slana.
Pojasnila je tudi, da so včasih lastne prihodke vlagali v projekte in nadstandardne programe, v tehnologijo in vzdrževanje stavb. V zadnjih letih pa so vlagali predvsem v plače, ker niso dobili dovolj sredstev, da bi jih pokrili.
"Računalnike in drugo opremo moramo kupovati sami, v bistvu moramo marsikaj, kar je potrebno za naše delo, pokriti sami. V preteklosti smo številni muzeji dobili sredstva od najemnin, ki smo jih vlagali v naše delo, po novi zakonodaji bodo ta sredstva last ustanovitelja. Torej tudi na tem področju ne bo več stimulacije za muzeje in galerije. Zakaj bi se ukvarjali z najemniki in imeli stroške ter delo z najemom, če niti najemnine ne moremo obdržati. V glavnem, država kulture ne stimulira, država kulturo zavira," je dodala Aleksandra Berberih Slana.
