Ta čas lani so na Veliki planini so beležili rekordne obiske, avgusta 2019 pa je padel tudi absolutni rekord, ko je v enem mesecu planino z nihalko ali peš obiskalo 70 tisoč ljudi z vsega sveta.
Letos so razmere, razumljivo, drugačne, saj je podjetje Velika planina, d. o. o., katerega lastnik je Občina Kamnik, 14. marca moralo prenehati obratovati zaradi epidemije novega koronavirusa. Še pred tem so se v družbi soočili z drugo nevšečnostjo, in sicer so ob tehničnem pregledu v začetku decembra ugotovili, da so nosilne vrvi nihalke varnostno neustrezne in jih je treba zamenjati. Menjava, ki je bila sicer predvidena za letošnji april, se je tako morala opraviti nekaj mesecev prej. Nihalko, ki je prve potnike prepeljala že davnega leta 1964, so v polni zagon spravili 3. februarja, po koncu epidemije pa so jo znova zagnali 15. maja. Od tedaj se razmere normalizirajo, z junijsko vrnitvijo pastirjev in krav pa na Veliki planini vlada poletna idila.
Gneča na poti
V preteklih letih so poleti polovico obiskovalcev predstavljali tujci, njihov petinski delež na ravni celega leta pa je tudi postopoma naraščal. Povečan obisk je tako na cesti na Veliko planino vse pogosteje povzročal gnečo, zaradi česar je bil večkrat onemogočen dostop lastnikom in intervencijskim vozilom. Občina pod vodstvom župana Mateja Slaparja je tako na seji pred enim mesecem soglasno sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o javnem redu na območju Velike planine. Ta po novem določa, da bo parkiranje dovoljeno samo na za to predvidenih parkirnih površinah, za kar bo treba plačati parkirnino; ta bo znašala sedem evrov na dan za osebna vozila, pet evrov za motorje, 20 evrov za kombije in avtodome ter 50 evrov za avtobuse in minibuse, pri čemer bo za vse obstajala tudi možnost nakupa celoletne karte. Cena te bo denimo za osebna vozila 35 evrov.
Slapar, sicer nekdanji podžupan (v mandatu Marjana Šarca), je na ponedeljkovi tiskovni konferenci poudaril, da so tako s pašnimi skupnostmi kot z lastniki koč našli skupni jezik in zagotovili, da bodo zbrana sredstva ostala na planini, kjer se bodo vlagala v urejanje dovoznih poti. Ob sprejemu občinskega odloka je župan med drugim izrazil prepričanje, da bo regulirano in nadzorovano parkiranje vozil na tem območju bistveno zmanjšalo negativne vplive na kakovost okolja v obliki izpustov škodljivih snovi v zrak in hrupa na visokogorski pašni planini, katere povprečna nadmorska višina je 1500 metrov.
Parkirnine so pravilo, ne izjema
In kam nova parkirnina Veliko planino uvršča na lestvici osrednjih slovenskih turističnih destinacij? Na Bledu boste kjerkoli v bližini jezera za parkiranje odšteli dva evra na uro, pri čemer velja poudariti, da je parkiranje časovno omejeno na največ dve uri. V Bohinju boste za parkirni prostor med turistično sezono odšteli še evro več, pri Ribčevem Lazu, kjer je večina parkirišč namenjena obiskovalcem, pa prav tako velja omejitev na dve uri. Če nameravate ostati dlje, imate na voljo parkirišče s posebnim režimom in ceno 15 evrov na dan, pri slapu Savica pa parkirnina znaša osem evrov na dan.
In kako je na Obali? V Piranu turistom ne preostane drugega, kot da osebne avtomobile pustijo v parkirni hiši Arze, kjer boste za uro odšteli 1,20 evra, če bi avto pustili v garaži več kot 11 ur, pa vas bo parkiranje stalo 12 evrov. Ista tarifa v poletni sezoni velja ob portoroški obali. Pri parkirninah na Slovenskem sicer ne gre brez prve destinacije tega poletja: upravne enote Tobačna v Ljubljani, kjer boste za vsak obisk – pa četudi za 15 minut – odšteli pet evrov. Tako tudi v časih koronavirusa ohranjamo tradicijo »lupljenja« tujih gostov, le da gre v tem primeru za posameznike, ki imajo opravke na tamkajšnjem oddelku za tujce.
